O alkoholu, rožah in negližejih

V kamniški knjižnici je včeraj zvečer potekala predstavitev nove knjige dr. Andreja Perka s pomenljivim, oziroma bolje rečeno, marketinško provokativnim naslovom »Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju«.

Pogovor z dr. Andrejem Perkom, ki mu pripisujejo nasledstvo znamenitega dr. Janeza Ruglja, četudi, kot priznava sam Perko, se Ruglju, pri katerem se je tudi sam (o)zdravil alkoholizma, za kaj takšnega ni zdel dovolj dober, je vodila ravnateljica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, ki je spričo žgečkljivo dvoumnega naslova knjige poudarila, da ne gre za avtorjevo avtobiografsko izpoved. Za lažje razumevanje naslova knjige in vse, ki ne vedo povsem točno kaj negliže sploh je, pa v domala isti sapi navrgla še nekaj duhovitih definicij negližeja, kosu ženskega perila, ki je namenjeno moškim in katerega cena je obratno sorazmerna z njegovo velikostjo, kar je pravzaprav nekako v skladu z zabavno spletno definicijo, da gre za uradno, ali pa vsaj najpogostejšo, delovno uniformo v javnih hišah.

Knjiga Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju in bi jo – vsaj glede na slišano, kajti knjige žal je še nismo uspeli prebrati – bržkone lahko uvrstili v zvrst vse bolj popularne »bestsellerske« kurjejušne dušne literature za samopomoč, preko osebnih izpovedi udeležencev terapevtskih skupin, ki jih vodi dr. Perko, predstavlja socialno-andragoško metodo urejanja ljudi v stiski, ki jo je razvil že omenjeni dr. Janez Rugelj.

Avtoritarno terapevtsko metodo, ki ljudi v stiski (pre)ureja z več kot petdesetimi t.i. vzgojno-terapevtskimi sredstvi, med katerimi so, med drugim, tudi tek, izobraževanje, branje, pisanje…, pa bi lahko še najlaže opredelila fraza »Ordnung und Disziplin«, saj socialno-andragoška metoda od udeležencev terapij zahteva veliko mero (samo)discipline in truda, ki jih sčasoma, predvsem pa brez morebitnih čudežnih bližnjic, ampak zgolj ob pomoči načrtnega trdega dela, pripelje do celovite osebnostne spremembe, izboljšane samopodobe in razrešitve stisk in težav, ki povečini, zaradi nezdravih odnosov med starši oz. očetom in mamo, izhajajo iz primarne družine in se nemalokrat prenašajo iz roda v rod.

Alkoholizem je namreč zgolj ena izmed številnih težav s katerimi se pri svojem delu, kot doktor psihologije in specialist kliničnopsihološkega svetovanja, srečuje dr. Andrej Perko, alkoholiki pa, četudi se ga drži sloves kamniškega abstinenčnega guruja, v vrstah udeležencev njegovih terapevtskih srečanj, katerim se je moč priključiti zgolj z dano zavezo k »ubogljivosti« in izpolnjevanju danih nalog, predstavljajo le slabo petino sodelujočih.

V dobro uro in pol trajajočem pogovoru z dr. Andrejem Perkom, ki je nekako do polovice napolnil večnamensko dvoranico kamniške knjižnice, sta se sogovornika dotaknila različnih tem, od neobhodnih spominov in anekdot z dr. Rugljem, ki je bil pravzaprav ves čas nekakšna rdeča nit pogovora, do tem, ki jih obravnavajo posamezna poglavja knjige; samopodobi, strupenih starših z dvojnimi sporočili, razliki med avtoritarno in avtoritativno vzgojo, maminih sinčkih ter tudi, po Perkovem mnenju, nerazumne, nelogične in nenaravne teorije spolov, ki jo vsiljujejo gejevski in feministični lobiji, sam pogovor pa je, kljub resnim temam potekal v sproščenem, domala duhovitem vzdušju.

Kot tudi druge knjige dr. Andreja Perka, si knjigo Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju, lahko dodate na seznam počitniške literature, saj ob prebiranju različnih osebnih zgodb morebiti lahko pridete do kakega novega uvida in (samo)spoznanja, v najslabšem primeru pa vam lahko njena vsebina služi kot hvaležna, atraktivno-provokativna tema pogovora ob tretji rundi piva pri katerem izmed širše razgledanih lokalnih gostilniških šankov.