Ob 8. marcu: Več konkretnih dejanj, manj praznih besed

Ob 8. marcu si želimo konkretnih dejanj za zagotavljanje enakopravnosti in manj praznih besed.

Že pred časom smo Društvo za nenasilno komunikacijo, Inštitut 8. marec ter Delavska svetovalnica na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslali predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih, ki bi žrtvam nasilja nudile določeno razbremenitev: možnost krajšega delovnega časa, deset dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu, posebno delovnopravno varstvo in varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend.

Predloge smo na ministrstvo skupaj poslali že 11. januarja (spodaj). Uradnega odgovora do danes nismo dobili.

8. marca zato ne potrebujemo obljub, prijaznih besed in protestnih gesel s strani odločevalcev – ampak konkretna dejanja, ki bodo, korak po korak, pomagala pri vzpostavljanju družbe brez spolnega nadlegovanja in nasilja.

Naj bo vsak dan 8. marec.

Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo, predsednica, l.r.
Goran Lukić, Društvo Delavska svetovalnica, predsednik, l.r.
Petra Meterc, Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, l.r.

SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH: ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI

Zadnje poročilo o revščini slovenske mreže Evropske mreže za  boj proti revščini je med drugim ugotovilo, da društva in zavodi, ki delajo neposredno z ranljivi skupinami prebivalstva, s katerimi so bili opravljeni pogovori, opažajo naslednje. V zadnjem letu je zelo veliko ločitev, predvsem zaradi posledic nasilja v družini. Ta trend vztrajno narašča. Tako je denimo med tedenskimi vlogami za pomoč, ki jih prejme Zveza prijateljev Mladine Moste Polje (ZPM Moste Polje) polovica takšnih, kjer gre za nasilje v družini. Večinoma gre za ženske, ki se umikajo iz nasilnega odnosa, več kot 90 odstotkov je primerov, ko se mame umaknejo z otroki.

Žrtve intimnopartnerskega nasilja velikokrat nimajo nobenih ustreznih pogojev, da se umaknejo. Pogosto nimajo kam iti, saj ne morejo kar čez noč najti druge ustrezne nastanitve. Z umikom nastanejo še dodatne administrativne težave, saj se njihov dohodek dostikrat zniža. Veliko je mam, ki ostanejo same z otroci iz prve triade in zato ne morejo vzeti službe, ki je izven dopoldanske izmene. Zaposlitev, ki nudijo samo dopoldansko izmeno, je zelo malo, še posebej, če govorimo o področju dela, ki zahteva srednješolsko izobrazbo.

Ob že tako izjemno težki osebni ter finančni situaciji žensk ter žrtev nasilja v družini, pa Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ljubljana (RKS celotni zaključki posameznih nevladnih organizacij so v nadaljevanju OZLJ) med drugim izpostavlja, da se nanje obračajo materinski domovi s prošnjo za pomoč mamam, žrtvam družinskega nasilja.

V Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer se že vrsto let ukvarjajo s pomočjo žrtvam nasilja, ugotavljajo, da žrtve potrebujejo kar nekaj prostih dni od dela, da se lahko umaknejo. Med drugim za selitev, za raznorazne sodne postopke, za ponovno vzpostavitev običajnega življenja.

V Inštitutu 8. marec že eno leto zbirajo pričevanja žrtev nasilja pod geslom #nisemprijavila. Žrtve nasilja jim  pišejo o razlogih, zaradi katerih nasilja niso prijavile, ali pa situacijah, ko se jim, ko nasilje so prijavile, ni verjelo, se jih ni primerno obravnavalo in podobno.

V Društvu delavska svetovalnica že kar nekaj časa opažajo, da se nanje obrača vse več žrtev nasilja v družini z različnimi vprašanji iz naslova dela in zaposlitve.

Zaradi zgoraj naštetih razlogov predlagamo spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki bi vsaj na tem področju lahko žrtvam nasilja nudile določeno razbremenitev.

V tujini so prav z namenom časovne razbremenitve žrtev nasilja v družini sprejeli zakonodajo, ki žrtvam nasilja v družini podeljuje več dni plačane odsotnosti zato, da si lahko mirneje izboljšajo svoj življenjski položaj (Nova Zelandija, Avstralija).

Predlogi dotičnih zakonodajnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih upoštevajo smernice usklajevanja dela in zasebnosti, še bolj konkretno pa upoštevajo položaj žrtev nasilja v družini, ki za ureditev svoje življenjske situacije potrebujejo več časa. Ker so žrtve nasilja v družini praviloma v ekonomsko zelo odvisni in težki situaciji, jim je prav tako potrebno dodeliti posebno delovno pravno varstvo.

V nadaljevanju pošiljamo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih.

Za prvim odstavkom 6. člena se dodata naslednji 2. in 3. odstavek, ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo:

(2) Enako obravnavo glede na osebne okoliščine iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotavljati tudi kandidatki oziroma delavki, žrtvi nasilja v družini

(3) Žrtev nasilja v družini po tem zakonu je oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno ob oblik nasilja v družini, opredeljenih v Zakonu o preprečevanju nasilja v družni, je nasilje prijavila na policijo ali Center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanje posledic nasilja pred institucijami pa še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom Centra za socialno delo, sodišča in drugih institucij. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja v postopkih, ki povečujejo njeno varnost, uživa posebno varstvo.

 Doda se nov 65a člen

Ostali členi se ustrezno preštevilčijo

 65.a člen (krajši delovni čas žrtvam nasilja v družini)

(1) Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas.

(2) V primeru, da se delodajalec ne strinja s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, mora svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec«.[1]

[1] Pri krajšem delovnem času je treba zadeve še dodatno doreči, recimo to, da lahko v določenem trenutku delavka nazaj predlaga sklenitev pogodbe za polni delovni čas / kdaj lahko to predlaga (ko se sama odloči?). Pri recimo krajšem delovnem času zaradi varstva otroka  do treh let se potem tudi prispevki plačajo  Prilepljamo, kako je to rešeno v  Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, sedmi odstavek 50. člena:

V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela osnove iz 43. člena in prvega odstavka 46. člena tega zakona, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.)

V 67. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

(1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu, drugimi predpisi, ali je žrtev nasilja v družini, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

doda se nov 116. člen

Ostali členi se ustrezno preštevilčijo

1. 116. 116. člen (žrtev nasilja v družini)

(1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu žrtvi nasilja v družini.

(2) Delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.

(3) Delavcem iz prvega odstavka tega člena ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

(4) Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za to, da je delavec žrtev nasilja v družini, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavec takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njegovi krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o nasilju v družini, katerega žrtev je, kar dokazuje s predložitvijo potrdila Centra za socialno delo, ki ni starejše od dveh let.

 Doda se nov 167a člen.

Ostali členi se ustrezno preštevilčijo

 167.a člen (plačana odsotnost žrtvam nasilja v družini)

 (1) Delavec je upravičen do desetih dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini

(3) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi plačane odsotnosti za urejanje zadev, s katerimi se sooča zaradi nasilja, najpozneje tri delovne dni pred nastopom dopusta o tem obvestiti delodajalca. Ob obvestitvi delavec delodajalcu predloži tudi potrdilo Centra za socialno delo o obravnavi zaradi nasilja v družini.

Dodajo se novi 190, 191 in 192. člen

Ostali členi se ustrezno preštevilčijo

1. 190. člen (splošno)

(1) Delavci žrtve nasilja v družini imajo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.

(2) V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po tem zakonu je dokazno breme na strani delodajalca.

(3) Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini.

1. 191. člen (varstvo podatkov v zvezi z nasiljem v družini)

V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati kakršnihkoli podatkov o nasilju v družini

1. 192. člen (varstvo v primeru nasilja v družini v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend)

(1) Delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela, izmenskega dela, dela čez vikend ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem