Občina lepše skrbi za krožišča kot za grobišča in spomenike

Zgodba o čiščenju in urejanju spomenika 115 talcem in borcem v Črni pri Kamniku dobiva nove razsežnosti, saj je, po več kot enoletnem opozarjanju na zanemarjenost spomenika, tudi za ureditev okolice spomenika moral poskrbeti posameznik oz. doktor Marko Lunder iz Ljubljane.

Po objavi našega včerajšnjega prispevka o očiščenju nadvse zanemarjenega spomenika talcem in borcem v Črni pri Kamniku, smo bili obveščeni, da posamezniki na lastne stroške, namesto Občine Kamnik, ki je lastnica spomenika, niso poskrbeli zgolj za očiščenje spomenika, ampak pred tem tudi za ureditev še bolj zanemarjene okolice.

Za okolico omenjenega spomenika je namreč, ko je že vse od lanskega novembra zaman opozarjal na nevzdržno stanje, pred nedavnim poskrbel doktor Marko Lunder iz Ljubljane, ki je kot zdravnik tri leta deloval tudi v kamniškem zdravstvenem domu, v množičnem grobu pri spomeniku, kamor so bili preneseni posmrtni ostanki večine žrtev fašističnega nasilja, pa je pokopan tudi njegov oče.

Fotografije spomenika in okolice pred ureditvijo:

 

Že hiter pogled na fotografije zanemarjene okolice spomenika nam da vedeti, da dela in stroškov ni bilo malo, kajti okolica spomenika, ki ga je skorajda prerasel plevel, je bila resnično povsem zanemarjena, oziroma, kot nam je v telefonskem pogovoru, potem ko smo uspeli dobiti njegovo telefonsko številko in ga poklicati, kar nekoliko presenečen povedal dr. Marko Lunder: »Star sem 82 let in svoj živ dan še nisem videl groba, ki bi bil podoben džungli. Ta v Črni, kamor hodim že 70 let, pa je bil. Sploh se ni dalo hoditi, saj je bila okolica spomenika zaraščena z več kot tri četrt metra visokim plevelom.«

Presunjen nad stanjem spomenika in njegove okolice se je zato, pred slabim mesecem dni, ob vračanju iz Črne, kjer spominsko obeležje, kljub njegovim večkratnim in skorajda enoletnim opozorilom, še vedno ni bilo urejeno, ustavil v Stahovici ter v tamkajšnji cvetličarni Irma, naročil in plačal ureditev okolice spomenika, oz. kot je dejal: »Na poti iz Črne sem se ustavil v cvetličarni v Stahovici in naročil ureditev. Moram reči, da so zelo lepo uredili, saj tako lepo urejeno kot je sedaj, ni bilo še nikoli.« ter še dodal: »Saj, pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti, ko so bili svojci žrtev še mlajši, so za spomenik in njegovo okolico zelo lepo skrbeli, zdaj pa so povečini vsi stari čez osemdeset let, veliko jih je že pomrlo… Zdaj ni več tako. Tam je pokopan tudi moj oče in nekaj sem moral storiti, saj razumete.«

V telefonskem pogovoru nam je dr. Lunder, katerega samoiniciativna poteza je zagotovo vredna vse pohvale in zahvale, s trpko dobrodušnostjo dodal še nekaj, nad čemer bi se morali zamisliti predvsem tisti, ki jim je zaupana skrb za celo občino, ne zgolj za »najlepše srednje veliko mesto v Sloveniji«:

»Veste, ko se vračate iz Črne v Kamnik, pa greste mimo smodnišnice,  kjer je krožišče, je tam ogromno rož in je lepo poskrbljeno za vse. Saj najbrž razumete, kaj hočem reči, vračate se z groba svojega očeta, z grobišča 115 ljudi, kjer je vse zanemarjeno, ker občino ne briga, tu pa ob vračanju pa sredi ceste vidite kup rož.«

Kot lahko razberemo iz zgodbe o urejanju spomenika v Črni, kjer je pokopanih 115 ljudi, bo najbrž res držalo, da pristojni in odgovorni v Občini Kamnik lepše in bolje skrbijo za krožišča, kot pa za grobišča in spominska obeležja, četudi jih utegnemo že v prihodnjih dneh opaziti na kateri izmed številnih komemorativnih slovesnosti, kjer bodo, z namenom politične samopromocije, teatralno polagali vence in držali pompozne govore o spominu in spoštovanju mrtvih.

Povsem drugače in iz povsem drugačnih razlogov, ko so to iz spodobnosti storili zgledni posamezniki, ki so z lastnim trudom in na lastne stroške, odpravili še eno občinsko sramoto, za kar si nedvomno zaslužijo vse priznanje, pohvalo in nenazadnje tudi zahvalo.