»Objemčki« za kamniške policiste

Pred časom so se učenci 3.A razreda Osnovne šole Frana Albrehta prijavili na dobrodelno akcijo »Pezovi objemčki«, katere namen je obdarovanje vrstnikov, ki so potrebni pomoči. Njihova naloga je bila, da naredijo najrazličnejše lutke, zato so se skupaj z vodjo projekta, učiteljico oddelka podaljšanega bivanja, Živo Matičič odločili, da naredijo prikupne blazinice v obliki srčkov, ki so kot nalašč za crkljanje. Le-te so sprva želeli pokloniti Pediatrični kliniki v Ljubljani, od koder pa so jim hvaležno sporočili, da imajo tovrstnih igrač za otroke, ki se zdravijo v njihovi bolnišnici, že skorajda preveč.

Učenci 3.A razreda so se zato odločili, da svoje »Objemčke«, kot so poimenovali igrače, ki so jih delali z veliko mero truda, pridnosti in ustvarjalnosti, predajo policistom Policijske postaje Kamnik, da jih bodo le-ti lahko podarili naprej v tolažbo otrokom, ki bodo morda udeleženi v prometnih nesrečah, bodo žrtve nasilja, ali kako drugače soudeleženi pri vsakodnevnem delu policistov in potrebni vsaj majhne trenutne tolažbe.

Svojo namero so uresničili včeraj popoldne, ko so se, v spremstvu učiteljice podaljšanega bivanja Žive Matičič in svetovalne delavke Maje Petek Tomšič, družno odpravili na Policijsko postajo Kamnik.

Na policijski postaji jih je sprejel prijazni stric policist Dušan Trivić, ki pa ni čisto navaden policist, saj hkrati tudi vodja policijskega okoliša Kamnik, v katerega sodi tudi OŠ Frana Albrehta, tako da je policist Dušan, na nek način, pravzaprav tudi njihov policist.

Po nekaj začetne treme, s policisti se vendar ne gre preveč šaliti, so učenci 3.A razreda, ko se je policist Dušan z njimi nekoliko pošalil in vprašal, če morda okrog šole slučajno ne mečejo petard, so se učenci, ki so ugotovili, da policisti le niso tak strah in trepet, kot bi si človek mislil, kaj hitro razživeli, mu povedali namen svojega obiska ter na mizo nasuli za Božičkov koš lično izdelanih in tudi praktično zavitih »Objemčkov«, ki so jih izdelali v šoli. Policist Dušan se jim je za darilo najlepše zahvalil in obljubil, da bodo njihovi »Objemčki« prišli v prave roke, se pravi v roke otrok v stiski, ki jih bodo srečali policisti pri svojem delu, učenci pa so prijaznega policista ‘napadli’ še s pravimi objemčki.

V zahvalo za lepo darilo je policist Dušan, ki mu gre priznati, da se v družbi otrok znajde več kot odlično, učencem 3.A razreda podrobno razkazal policijsko postajo ter s tem svoje policijske kolege, ki po pisarnah policijske postaje najbrž res niso vajeni otroškega živžava, spravil kar malce v zadrego.

Ogled se je začel v dežurni sobi kjer policisti sprejemajo klice na pomoč, policist Dušan pa je pokazal tudi računalnik s pomočjo katerega policisti preverjajo podatke, ki jih imajo o vsakem izmed nas. Je pa policist Dušan povedal, da računalniki, na katere morajo policisti popisati prav vse, kar se jim tekom delovnega dne zgodi, niso najljubše orodje policistov in da so raje na terenu. Glede na to, da so policijski računalniki stari vsaj toliko, če ne še kako leto več, kot učenci, ki so bili tokrat na obisku, jih gre povsem razumeti.

Zanimiv ogled policijske postaje se je nadaljeval s preiskovanjem preostalih prostorov, pri čemer so bili učenci, ki bi si najraje ogledali zapor, kar malce razočarani, da prostori za pridržanje, ki so bili nekdaj v kleti policijske postaje, niso več v uporabi. Vseeno so si učenci z zanimanjem ogledali domala vse pisarne, pri delu zmotili policiste na postaji, pomočnika komandirja policijske postaje, kriminalista in pozdravili tudi tajnico, ki ji je predah med tipkanjem številnih poročil najbrž kar dobro del, če pa bi bil prisoten tudi komandir, pa bi zagotovo zmotili tudi njega.

Prav posebej zanimiva je bila pisarna vodij policijskih okolišev, ki so jo policisti kar sami nekoliko popestrili z motivi Kamnika, tako da skorajda bolj spominja na študijsko sobo ustvarjalnih študentov, kot na pisarno strogih policistov, učenci pa so odkrili tudi to, da imajo policisti na postaji celo temnico. Ampak ne zaporniško, temveč takšno za razvijanje fotografij, kjer so morali policisti, navkljub digitalni fotografiji, še nedavno tega razvijati fotografije kar sami.

Ogled precej stare kamniške policijske postaje, ki pravzaprav sploh ni prav velika, tako da se v njej nekoliko drenjajo že sami policisti, se je končal, navdušeni učenci pa so se policistu Dušanu ter ostalim policistom lepo zahvalili za vodstvo po postaji, se poslovili ter se odpravili nazaj proti šoli, kjer jih je čakalo sladko presenečenje, ki so ga prislužili s sodelovanjem v humanitarni akciji.

Zadovoljni nad dobro opravljenim delom ter nad zanimivim ogledom policijske postaje, pa so svoje vtise, ob zasluženem sladkanju, tudi zapisali.

Učenci so o akciji zapisali:

“Prvi dan smo srčke obrisovali, drug dan izrezali in nato napolnili s peno.” (Gjorgi)

“Nekateri so strigli, šivali, lepili, polnili peno.” (Ema)

“Ko smo delali srčke, smo se zelo zabavali. Hodili smo drug do drugega in si pomagali.” (Jaka)

“Zelo smo se zabavali. Naša akcija se je uspešno končala.” (Tamara)

“Za srčke smo se trudili. Delali smo jih vsak dan. Bilo je super.” (Neža)

“Zelo smo se trudili in razmišljali, kako bodo otroci, ki bodo objemčke dobili, veseli. Ko smo šli do policijske postaje smo bili vsi srečni. Policist nam je razkazal celo stavbo.” (Tiana)

 

Fotografije: Iztok Čebašek in Živa Matičič