Odprtje razstave Franjo Malgaj

V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje se je včeraj zvečer v Rojstni hiši Rudolfa Maistra odvijalo odprtje gostujoče občasne razstave Franjo Malgaj. V imenu Občine Kamnik je odprtju prisostvoval podžupan Aleksander Uršič skupaj z direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar.

100. obletnico konca prve svetovne vojne in bojev za severno mejo so v Muzeju novejše zgodovine Celje obeležili z razstavo Franjo Malgaj, posvečeno junaškemu borcu za slovensko Koroško in njegovim tovarišem, ki, kot rečeno, gostuje tudi v Kamniku.

Na razstavi so prikazane zgodovinske okoliščine, ko je 6. novembra 1918 v Celju oblast prešla v slovenske roke, na mestni hiši, danes stavbi muzeja, pa so prvič v zgodovini zaplapolale slovenske zastave. Ob tej prelomnici je največja pozornost razstave, kot nakazuje že njen naslov, namenjena zgodovinski vlogi šentjurskega rojaka Franja Malgaja, ki je prav tako 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev odšel na Koroško, s svojo hrabrostjo in odločnostjo pripomogel k temu, da je Mežiška dolina ostala slovenska ter pri tem izgubil življenje.

 

Franjo Malgaj (1894-1919) je bil star dvajset let, ko se je začela prva svetovna vojna. Vpoklicali so ga v 87. pehotni polk iz Celja, sodeloval je na soški fronti in se posebej izkazal na tirolskem bojišču, za kar je prejel zlato medaljo za pogum. Ko so se v Celju veselili dneva svobode, je Malgaj odšel na Koroško. Iz vojaka habsburške monarhije se je prelevil v močnega vojaškega nasprotnika avstrijskih sil. Njegove enote so osvobodile vso Mežiško dolino, v soglasju z Maistrom pa osvojile tudi Labot in Velikovec.

 

Malgajevo življenje se je končalo 6. maja 1919 med avstrijsko protiofenzivo, natančnih podatkov o smrti ni. Malgaja so na željo svojcev kasneje prepeljali v rodni Šentjur in ga tam 26. 10. 1919 pokopali. Na pogrebu je bil tudi general Rudolf Maister, po smrti pa so Malgaja odlikovali s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje.

V poklon padlemu junaku in njegovim soborcem je ob razstavi izšel tudi strip Franjo Malgaj – mladenič, ki ga je izbrala zgodovina, avtorjev Marijana Pušavca in Gašperja Krajnca, s katerim želijo razstavljavci spomin na pomembne dogodke in osebnosti slovenske zgodovine približati tudi mlajšim generacijam.

Ob tej priložnosti je zbrane pozdravila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, v imenu Občine Kamnik pa je ob odprtju obiskovalce nagovoril podžupan Aleksander Uršič: »Spoštovane, spoštovani, veseli me, da je ravno v Rojstni hiši Rudolfa Maistra moj prvi nagovor v imenu Občine Kamnik. Vsi vemo, kdo je bil Rudolf Maister in, kako močno je s svojimi dejanji zaznamoval slovensko zgodovino. Morda se motim in preveč sklepam po sebi, a premalo pa vemo, kdo je bil Franjo Malgaj. Franjo Malgaj je bil eden izmed tistih posameznikov, ki se v danih okoliščinah ne sprašujejo kaj bo z njimi, ampak kaj bo z družbo, kaj bo z domovino. V času vojne se ni spraševal, kaj bo domovina naredila zanj, vedel je, kaj bo sam naredil za domovino. Za domovino je dal največ, kar lahko človek da. Dal je svoje življenje. Kot pravi naslov razstave, je bil Franjo Malgaj mladenič, ki ga je izbrala zgodovina. Zgodovina nas vedno znova uči, na nas samih pa je, kako to sprejemamo. Zato so dogodki, kot je današnji, še toliko bolj pomembni. Pomembno je, da se vedno znova spominjamo, da so pomembne dogodke v slovenski zgodovini spodbudili posamezniki. V imenu Občine Kamnik čestitam in se zahvaljujem direktorici Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zori Torkar, velika hvala velja tudi predstavnicam Muzeja novejše zgodovine Celje. Vsem želim veliko lepih trenutkov na dogodkih ob občinskem prazniku in vas vabim na osrednje slovesnosti, ki se bodo odvijale v petek 29. marca.«

Skozi razstavo sta nas popeljali Marija Počivavšek in Darja Jan, za glasbeno popestritev sta poskrbeli flavtistki Glasbene šole Kamnik Nadja Baša in Lea Burja, pod mentorstvom Svetlane Petrović, z recitacijo Maistrove pesmi pa je dogodek obogatila Alenka Juvan.

Besedilo: Občina Kamnik
Fotografije: Medobčinski muzej Kamnik in Občina Kamnik