Kamničane že nekaj časa ponovno vznemirjajo govorice, da naj bi v Svilanitu, že z novim letom, znova prišlo do odpuščanj oz. do ukinitve še preostalega dela proizvodnje, ki je ostala v mestu. Večina Svilanitove proizvodnje se je že preselila v Turčijo.
Svilanitu, v katerem je bilo v najboljših časih zaposlenih tudi prek tisoč delavcev, oziroma predvsem delavk, razmere na trgu tekstilne industrije že dolgo časa niso več naklonjene. V podjetju je zdaj zaposlenih, v primerjavi s starimi časi, le še peščica delavcev, saj se je dobršen del proizvodnje že preselil v tujino, kdaj pa bo v Svilanitu ugasnil še zadnji stroj, pa je najbrž le še vprašanje časa.
Strokovno se umiranju domače proizvodnje reče prestrukturiranje podjetja, ki v Svilanitu poteka že od leta 2009, ko je bila odpuščena več kot polovica od 480 zaposlenih (okrog 250), zdaj pa naj bi, v tem primeru skoraj dobesedno, na nitki viselo še preostalih 46 delovnih mest, kolikor jih je v proizvodnji še ostalo.
Informacije o tem, da naj bi se Svilanitova proizvodnja že v kratkem v celoti preselila v tujino, oziroma v Turčijo, kjer že zdaj poteka pretežen del proizvodnje, smo preverili pri direktorici Mojci Šubic, ki nam je odgovorila, da so razlogi za selitev proizvodnje predvsem ekonomske narave, da pa blagovna znamka zaradi ni ogrožena:
»Zmanjševanje in posledično selitev proizvodnje v tujino, je proces, ki v Svilanitu traja že od leta 2009. Proces se bo še nadaljeval, vendar to še zdaleč ne pomeni ukinjanja blagovne znamke Svilanit, ampak ravno nasprotno – skrb za ohranitev blagovne znamke. To je poslovni model, ki ga večina uspešnih družb v Sloveniji in v tujini izvaja že več let in je pravzaprav edini možen, ki hkrati dopušča nadaljevanje razvoja družbe.
Glavnina presežnih delavcev bo v proizvodnji, ki bo v okviru možnosti še ostala v Kamniku. Števila presežnih delavcev še nimamo dokončno opredeljenega.
Razlog za selitev proizvodnje je seveda predvsem ekonomski. Stroškov tekstilne proizvodnje v Sloveniji trg ne priznava. Poslovno okolje v Sloveniji je žal vsak dan bolj neugodno – kar se v delavno intenzivnih panogah še bolj občuti. Dvig kvalitete izdelkov ter hkratno znižanje stroškov proizvodnje le-teh, je mogoč le s selitvijo proizvodnje v tujino ter večjim razvojem v Sloveniji. Še vedno bomo zagotavljali visoko kvalitetne izdelke, ki jih poznajo naši kupci.«
Utrinek iz preteklosti: Svilanitova modna revija leta 1961.
Glede konkretne usode zaposlenih v proizvodnji in časovnega termina predvidenega odpuščanja je direktorica v elektronskem sporočilu zapisala.: »Zaposlenih v proizvodnji je 46 ljudi. Števila presežnih delavcev in časovnice vam v tem trenutku še ne moremo sporočiti, ker program prestrukturiranja še ni izdelan do te faze.« ter dodala: »Žal je malce prezgodaj za kakšne bolj konkretne podatke oz. številke. Morate razumeti, da je interes družbe, zaposlenih, poslovnih partnerjev… veliko bolj pomemben, kot interes javnosti. Vsi podatki, ki krožijo v javnosti (in to ne prvič) so plod »ljudskega glasu«.
Po besedah direktorice v Kamniku ostaja bistveni del podjetja, to je razvoj, prodaja in marketing.
Kaže, da je časov, ko so bili bistveni del podjetja delavci, ki so ustvarjali in proizvajali resnično dodano vrednost, že zdavnaj in nepreklicno konec. Brisačo v Turčiji tekstilna delavka stke in sešije ceneje kot v Kamniku, znoj obeh, pa ta ista brisača, ki kmalu utegne postati predraga za obe, vpije enako. Razlika je le v tem, da ob teh kapljicah znoja nekdo bolje zasluži.
Žal res vse kaže, da bomo tudi spomine na kamniško tekstilno industrijo kmalu lahko obujali samo še v mestnem muzeju, kjer se še vedno sprašujejo Kam so šle vse kamniške fabrike.
No, vsaj za Svilanit vemo, da je na poti v Turčijo.
