Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v Kamniku

Občina Kamnik se je na praznični večer pridružila številnim praznovanjem ob dnevu državnosti. Dnevu, ko smo se pred 33. leti borili in se povezali kot enotni, hrepeneči po lastni državi in uresničili dolgoletno željo samostojni državi.

Z včerajšnjo slovesnostjo smo povezali nekatere slovenske pokrajine, narečja in glasbene ustvarjalce. Gostitelju včerajšnjega večera in slavnostnemu govorniku, županu Mateju Slaparju, pa so se v samostanu Mekinje med drugimi pridružili tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in novo izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta mag. Matej Tonin, podžupanja Romana Učakar, občinske svetnice in svetniki, častna občana dr. Marjeta Humar in Anton Tone Smolnikar, predstavniki Slovenske vojske ter predsedniki, zastavonoše, predstavniki ter člani veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik ter drugih društev in zvez.

Po prihodu zastavonoš Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda ter uvodnih zvokih Zdravljice, v izvedbi Mestne godbe Kamnik, je zbrane goste sprva na nekaj zgodovinskih dejstev nastanka naše države spomnil predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – Ljubljana mag. Darko Repenšek, nato pa opisal pogled veteranov nanj in na sedanje razmere:

»Spoštovane, spoštovani. Počaščen sem, da vas kot predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – Ljubljana, katerega pomemben in sestavi del je tudi odbor Kamnik Komenda, pozdravim na današnjem pomembnem državnem dogodku, in to v imenu Policijskega veteranskega društva Sever kot tudi Zveze veteranov vojne za Slovenijo, v prečudovitem ambientu Mekinjskega samostana. Vsi, ki ste danes tukaj, da skupaj počastimo največji praznik naše države, samostojne, demokratične Republike Slovenije, ste tukaj zato, ker ste veliki domoljubi, to čutite v svojih srcih, in se zavedate, da je domovina ena in edina. Dan državnosti je praznik vseh Slovenk in Slovencev, ne samo nas pripadnikov policije in teritorialne obrambe iz leta 1991, temveč vseh, ki tvorimo t.i. zgodovinski lok uresničevanja zgodovinskih sanj in teženj ljudi na tem prostoru o samostojni državni tvorbi. Od Maistrovih borcev, Tigrovcev, do partizank in partizanov, ki so bili v drugi svetovni vojni dokazano in mednarodno priznano na pravi poti, to je proti fašistični strani zgodovine. In ne pozabimo, da je praznik naše državnosti, praznik naše kulture, je praznik zavesti, da je Slovenija dežela vseh državljanov Slovenije. Uporabil sem besedno zvezo uresničevanje zgodovinskih sanj, mogoče je bolje to obdobje poimenovati kot hrepenenje naroda po samostojnosti in neodvisnosti, saj smo dolga obdobja, vse tja do 1918 živeli v nadvladi tujcev, ki so bili naši gospodarji, čeprav na naši zemlji. Slovite so besede dr. Antona Korošca, slovenskega državnozborskega poslanca na Dunaju, izrečene zadnjemu slovenskemu cesarju Karlu prvemu, ki je še zadnji in zadnjič poskušal restavrirati Habsburško monarhijo in Korošca na zadnji avdienci rotil, naj Slovenci ostanemo zvesti Avstriji. Korošec je tedaj cesarju dejal: »Veličanstvo, prekasno.« Takrat so bili Slovenci že odločeni, da se povežejo v zvezo slovanskih narodov, takrat v Kraljevino Jugoslavijo. Pred 33 leti, 25. junija 1991, pa je Slovenija končno postala samostojna, neodvisna država in Slovenci na svojem. In danes slovenske zastave ponosno plapolajo, kot smo navedli v vabilu, plapolajo pred palačo Združenih narodov v New Yorku, pred sedežem Sveta Evrope in NATA v Bruslju, na številnih veleposlaništvih po svetu, na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih v čast nas in naših športnikov, ki zastopajo nas in državo Slovenijo. Danes še posebej ponosno plapolajo številne zastave na pročeljih zgradb, na stebrih in vrtovih širom po domovini. Slovenija danes praznuje in z njo upravičeno vsi mi, državljanke in državljani nam tako drage domovine Slovenije. Zato mi spoštovane in spoštovani dovolite poklon naši domovini ob njenem prazniku in čestitke vsem vam, kot tudi vsem občankam in občankam Občine Kamnik ob dnevu državnosti. Uživajte na današnji slovesnosti in na današnjem skupnem druženju. Naj mi bo dovoljeno, da se iskreno zahvalim snovalcem in izvajalcem kulturnega programa, ki sledi v nadaljevanju. Naj pa zaključim s pomenljivim verzom slovenske osnovnošolke in vas povabim k razmišljanju. »Slovenec biti ni drugega kakor slovensko misliti, slovensko peti in govoriti. Slovensko ljubiti. Slovenec biti, slovensko ljubiti pa je pravzaprav nerazložljiva stvar, ker je to stvar srca in biti.«

Slavnostni govornik, župan Matej Slapar pa je spregovoril o pomembnih in prelomnih odločitvah ter o Kamniku danes: »Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, drage gostje in gosti, lepo pozdravljeni na nocojšnji prireditvi ob 33. obletnici samostojne države Republike Slovenije. Nocoj praznujemo rojstni dan suverene, neodvisne, demokratične države Slovenije. Spominjamo se dneva, ko je naš narod uresničil več stoletni  sen in si priboril svojo demokratično državo. Danes praznujemo v spomin na dan, ko smo začeli novo poglavje. Dan, ko smo pred  33 leti ponosno uresničili vizijo in sanje preteklih generacij, naših dedov, pradedov in njihovih prednikov.  V tistem usodnem trenutku sta bila pomembna pogum posameznikov na eni strani ter odločnost in enotnosti celotnega naroda, ki je imel  neomajno voljo in vero po neodvisni, samostojni in demokratični državi na drugi strani. 25. junija 1991 sta bili na temelju skoraj soglasne plebiscitarne odločitve sprejeti  Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Osamosvojitvena vojna in pred njo še ključne odločitve, ki so jih odločevalci z mandatom izjemne večine sprejeli v hramu demokracije, so nas kot narod poenotile. Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali svoj kamenček v mozaiku osamosvajanja, pa naj je bilo to z odločitvijo na plebiscitu, podporo svojcem v katerikoli funkciji osamosvajanja, ali aktivnim udejstvovanjem v vojni in branjenju naše domovine pred agresorjem, ki je bil do tedaj »naša« Jugoslovanska ljudska armada. Z globokim spoštovanjem izražamo hvaležnost tistim, ki so v vojni za Slovenijo darovali največ. Darovali svoje življenje. Tudi naš občan Edvard Peperko, po katerem smo poimenovali v Kamniku ulico, je bil med njimi, in bo za vse večne čase z velikimi črkami ostal zapisan v našem spominu. Spoštujemo to, da živimo v miru in imamo možnost ustvarjati ter razvijati državo in ne nazadnje našo lokalno skupnost. Našo občino Kamnik.«

Nato je nadaljeval misli o lanskoletnih poplavah: »Na lastni koži smo lani izkusili, kako hitro se naše življenje lahko spremeni, ko narava pokaže svojo manj prijazno stran. K sreči smo ravnali premišljeno in tudi pogumno, da so bile posledice te naravne katastrofe vsaj nekoliko omejene in da so ključni in znani deležniki s svojo iznajdljivostjo, organiziranostjo tudi ob pomoči tehnike, preprečili še več  neljubih posledic. Mnogo je govora o poplavah, pa vendarle se moramo zavedati, da razsežnosti takšne nesreče, kot smo jo doživeli v Kamniku, še ni bilo. Miren avgustovski dan in večer se je v trenutku spremenil v naravno katastrofo. Prizadele so nas najhujše poplave zadnjih sto let. Čeprav je naša občina utrpela izjemno, če ne celo največjo škodo v državi, smo ob razdejanju spoznali, kaj pomeni beseda solidarnost in čut za sočloveka. Ne gre samo za več kot 300 neumornih gasilcev iz 13 kamniških prostovoljnih gasilskih društev, odlično usposobljenega Občinskega štaba civilne zaščite Kamnik, požrtvovalne Gorske reševalne službe Kamnik, vaščanov, ki ste s svojo gradbeno mehanizacijo reševali stanje v svojih krajih ter ostalih pogodbenih gradbenih izvajalcev, ki so bili noč in dan v strugah, policistov Policijske postaje Kamnik, sodelavcev Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, pa prostovoljcev tabornikov, skavtov, Rdečega križa Kamnik in Karitasa in vseh, ki ste na tak ali drugačen način priskočili na pomoč. Štelo je to, da smo Kamničanke in Kamničani stopili skupaj in se takoj po prvih evakuacijah lotili interventne sanacije. Prav zaradi uničene infrastrukture je obsežnost sanacije v naših krajih resnično velika. Nekatera delovišča so že zaključena, drugod pa so dela in priprava dokumentacije v polnem teku. Na območju občine Kamnik imamo ta trenutek odprtih več kot 20 delovišč. S sodelavci občinske uprave, da obnova in odprava posledic škode potekata hitro in učinkovito v dobrobit čimprejšnje sanacije prizadetih območij. Verjamem, da nam bo država prisluhnila in nam povrnila stroške, ki nastajajo s sanacijo izrednih razmer, s sanacijo plazov za objekti in s sanacijo infrastrukture. In da bo, država, čim bolj učinkovito in kar se da hitro obnovila poškodbe na strugah vodotokov in hudournikov, da do katastrof podobnih razsežnosti ne bo več prihajalo« in v zaključni misli poudaril razvoj občine Kamnik: »Občina Kamnik se je v zadnjih letih razvijala tudi na  številnih drugih področjih. Izjemen napredek smo dosegli tako na področju razvoja infrastrukture, kot tudi na področju obrti, podjetništva, turizma, razvoja kmetijstva, izobraževanja, športa in kulture. Razvile so se izobraževalne ustanove, na kar smo ponosni. Jeseni bo zakorakala v novo, moderno Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik prva generacija učenk in učencev. Investicija predstavlja naložbo v razvoj naših otrok in mladine. Nadaljevali bomo z izgradnjo nove, moderne športne dvorane, ki bo nadomestila staro in bo neposredno povezana z novo šolo. Ta investicija ne bo nova pridobitev samo za šolarje, temveč tudi za naše profesionalne in rekreativne športnike. Poleg nove športne dvorane bomo med obema šolama zgradili dodatne športne površine. S tem pa bomo povezali obe mestni šoli, in prebivalkam ter prebivalcem mesta namenili prepotrebne športne površine, ki jih v mestu zdaj praktično ni. Občina Kamnik, poleg ostalih investicij, pozornost namenja tudi energetskim sanacijam ter drugim infrastrukturnim projektom v celotni Občini. Tako v državi, kot tudi v naši občini, imamo izjemne potenciale, ki jih lahko vsak posameznik tudi razvija. Če bomo kot skupnost povezani, se bomo znali in zmogli prilagajati izzivom sodobnega časa, ne da bi pri tem izgubili svojo identiteto. Tako kot je ni izgubil tudi naš general Rudolf Maister – Vojanov. V Kamniku, Maistrovem mestu, mu slovesno namenjamo številne prireditve, preko katerih poudarjamo dediščino in veličino njegovih dejanj.  Prav naš rojak Maister je bil eden prvih, ki je že pred več kot 100 leti, verjel v slovensko narodno prihodnost. Verjel je v samostojno, suvereno in demokratično državo, kjer bodo živeli in o svoji usodi samostojno odločale Slovenke in Slovenci. Verjel je v ideal samostojne države, našega naroda, katerega je pogumno branil in ubranil. In ker je verjel in čutil dolžnost do lastnega naroda, so njegova dejanja oblikovala današnje ozemlje Slovenije. Bodimo tudi mi Maistri današnjega časa. Ko narod stoji odločno, z vero v svoje vrednote in pravice, postane nepremagljiv. Naj nas Maistrov neustrašni duh in vztrajnost tudi dandanes navdihujeta, da bomo sprejemali napredne odločitve in sestavili izjemne zgodbe ter eden drugega spodbujali k uresničevanju zastavljenih ciljev. Kljub negotovim časom z optimizmom in pripravljenostjo za sodelovanje zrimo v prihodnost naše države. Napreden narod je obstal s svojim jezikom in kulturo na svoji zemlji. Obstali smo, ker smo iskreni, pametni, zagnani in predani delu ter razvoju. Vsak od nas ima svojo vlogo in svojo odgovornost pri oblikovanju mozaika prihodnosti naše države. In ko se bomo povezali ter združili moči, se bodo razvijale zgodbe o uspehu, ki jih bodo žele tudi prihodnje generacije. To znamo in to zmoremo. Spoštovane občanke in občani, vam in naši skupni državi želim vse najboljše in naj se le-ta tudi v prihodnje razvija, tako da bomo v njej lahko ustvarjali, gradili lepo prihodnost za naše zanamce in ponosno rekli, najboljša si Slovenija. Vse najboljše naša domovina, vse najboljše, Slovenija!«

V kulturnem programu so nastopili Mestna godba Kamnik pod taktirko Anite Kiralj, Glasbena skupina Belin, Falajček trio in Vruja ter recitatorji Matic Ačko, Tanja Potočnik, Sara Gorše in Žiga Udir. Maticu Mačku je pripadala vezna beseda, za pogostitev po slovesnosti pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Kamnik – Komenda.

Scenarij so pripravili Goran Završnik, Anej Ivanuša, Boštjan Štorman in Lea Logar. Scenografija je delo Primoža Jerasa in Boštjana Štormana. Lučni mojster je bil Klemen Kuhar, za zvok je poskrbel Blaž Flerin. Tehnični vodja je bil Primož Jeras, režiser pa Boštjan Štorman.

Nastanek naše države je vrednostno spodbujala tudi kultura, ki je slovenskemu narodu omogočila obstoj. Pripadnost in moč, ki jo je dala kultura slovenskemu narodu, je nepredstavljiva. Tudi s kulturo smo preživeli najtežja obdobja. Za številne pretekle generacije so bile sanje o državi nedosegljive. A mi jo imamo. Državo, v kateri govorimo lasten jezik, ki je tako raznolik, kot je raznolika naša domovina. Skozi današnjo slovesnost smo poudarjali, kako pomembno je zavedanje o dragocenosti lastne države in edinstvene identitete, ki jo izražamo tudi preko glasbene in besedne umetnosti.

»Vse najboljše in srečno Slovenija!«

Besedilo: Občina Kamnik
Foto: Aleš Romaniuk