Prijatelji, znanci, sorodniki ter številni Kamničani so se nocoj na Kranjski cesti v Kamniku simbolično poslovili od Marine Ilikić, rojene Mamić, katere prezgodnje slovo od njenega mladega in z nerazumljivim ter nedopustnim nasiljem prekinjenega življenja, bo za seboj za vedno pustilo globoke in neizbrisljive rane ter številna neodgovorjena vprašanja.
Stanovanjski blok na Kranjski cesti, v katerem je svojo mladost preživljala tragično preminula 34-letna Marina, je nocoj zažarel v siju številnih sveč, ki so jih tjakaj, v simbolično poslednje slovo, prinesli in prižgali njeni prijatelji, znanci, sorodniki in številni Kamničani, ki so še vedno globoko pretreseni nad nerazumljivo brutalnostjo tragične zgodbe, ki se je v nedeljo odvila nedaleč stran od ulice njene zgodnje mladosti.
S cvetjem, svečami in srce parajočimi besedami slovesa je Kamnik Marino nocoj še zadnjič pospremil na njeno poslednjo pot, ki se bo jutri, žal mnogo prezgodaj, končala pod večnim pokrivalom črne zemlje krajev njenih korenin v Republiki Srbski, iz katerih je, za mnogo prekratek čas vzcvetela tudi sama ter v ta, vse prevečkrat krut in mrzel svet porodila dvoje prekrasnih, a žal prekmalu osirotelih nežnih cvetov, ki bosta morali odslej odraščati brez sonca in topline mamine ljubezni.
Marina, naj ti bo lahka domača zemlja, če moreš, pa nam oprosti. Vsem nam, Kamniku in Kamničanom, da nismo znali in zmogli preprečiti tvoje prezgodnje smrti, saj si še vedno, preveč in prepogosto, pod pretvezo najrazličnejših izgovorov, češ, to se nas ne tiče, saj ne moremo ničesar narediti, ukrepati… , četudi bi bilo včasih morda dovolj zgolj dvigniti telefon, v bojazljivi egoistični vseenosti še vedno preveč tolerantno zatiskamo oči pred najrazličnejšimi oblikami nasilja.
Počivaj v miru.
