Pastirčki pripravniki so delali tudi trniče

Preteklo nedeljo se je kljub megli in rosenju pred Preskarjevim muzejem znašlo kar nekaj otrok, ki so komaj čakali, da pokukajo vsaj za  eno dopoldne v življenje pastirjev na Veliki planini.

V muzeju so bili skriti številni listki z dejavnostmi, ki jih pastir opravlja. Iz njih so sestavili vsakdanji pastirjev urnik, ta pa ob sobotah in nedeljah ni prav dosti drugačen. Preizkusili so se v razločevanju kravjih zvoncev, saj mora pastir svoje krave najti tudi v megli. Pastirska palica je pomemben pripomoček pri tem, živina dobro ve, da s palico ni šale. Pastir jo uporablja tudi kot pomoč pri hoji v breg.

Peter Erjavšek je pokazal postopek izdelave sira iz sladkega mleka in tudi tistega iz kislega mleka. Iz slednjega pastirji naredijo kisli sir (skuto), ta pa se lahko predela tudi v tradicionalni velikoplaninski trdi sir-trnič. Za izdelavo lesene pisave (okraševanje trniča) Peter potrebuje 3 ure.

Otroci so bili presenečeni nad njegovim stanom, ki ni ravno moderen. Ima pravi “šporget” na drva in star pastirski pograd. Čudili so se, da pastirji spijo v prostoru, ki je hkrati kuhinja, dnevna soba in spalnica.

Rezkin stan pa je bil že nekoliko novejši. Nekdanja pastirica je povedala zgodbo o trniču, Debevčevi Zefi, pri kateri se je učila izdelave trničev in o 35 letih njenega pastirjevanja na Gojški planini. Rezka Mali še vedno naredi preko 300 trničev na leto. Otroci so bili navdušeni nad njihovo ličnostjo in vonjem.

Za zaključek spoznavanja pastirskega življenja so se otroci podali na ogled najbolj tradicionalnega pastirskega stanu-Preskarjevega muzeja. Katjine zgodbe so jih potopile v preteklost iz katere so se le stežka vrnili. Pred slovesom so še pobožali medveda Žankota, ki gleda izpod muzejskega stropa.

Po pastirskem dopoldnevu so skupaj s starši z veselim vriskanjem odhiteli na kislo mleko in žgance.​

Besedilo in fotografije: Velika planina, d.o.o.