Pastirji in kmetijski strokovnjaki

V zadnjih dneh so vsi kmetje, ki pasejo govejo živino, dobili vabilo na obvezno brezplačno usposabljanje za leto 2018, ki se bo izvajalo na le nekaj lokacijah v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč objavilo razpis, na katerega se je prijavil edini ponudnik MONOTRO d.o.o. Kranj.

Dopis…

Tako so tudi »pastirji« iz kamniške občine dobili vabilo za predavanje v Tehnološkem parku v Ljubljani. Tu pa je nastal problem. Iz najbolj oddaljenih krajev kamniške občine, npr. Motnika,  imajo do lokacije najmanj 50 km v eno smer.

Kmetje znajo opravljati svoje delo in tudi vedo, da če se izobraževanja ne bodo udeležili, se jim znesek subvencije zmanjša. Vsi so se doslej udeleževali usposabljanja, ki je bilo v Kamniku, sedaj pa morajo v času največje popoldanske prometne konice v Ljubljano in to ne v center, kamor lahko pridejo z avtobusom ali z vlakom in potem peš. Med ljudmi vre – mnogi so odlični kmetje, spoznajo se na svoje delo, ljubljanske ulice pa so zanje španska vas. Mnogi se v Ljubljano ne upajo peljati z avtom. Mnogi med njimi nimajo vinjete in se bodo lovili po mestu. Mnogi se dogovarjajo s sosedi za prevoz. Nekateri vidijo rešitev v tem, da na avtobusni postaji najamejo taksi – pa bo šlo kakšnih 40 EUR v obe smeri.

Organizator je v vabilu napisal, da si podrobnosti glede parkiranja udeleženci lahko preberejo na www.monotro.si.  Ja, tam je Google zemljevid in tam piše, da je parkiranje plačljivo. Kaj bi to res pomenil tako velik strošek, če  bi zemljevid lokacije skopirali in ga priložili vabilu? Pa še to: prav je, da so napisali, naj s seboj prinesejo očala, kdor jih rabi; da pa morajo s seboj prinesti tudi osvežitev za odmor – vodo, je prav podcenjujoče! Včeraj sem nekoga slišala, ki je rekel, da bi bilo najbolje, da bi organizirali lokalno gasilsko društvo, ki bi v Ljubljano peljalo eno cisterno vode za žejne kmete!

Jaz kmetov ne podcenjujem, več, spoštujem jih in zato mislim, da bi moral organizator izobraževanja MONOTRO d.o.o. Kranj predavanja organizirati v lokalnem okolju, saj že pregovor pravi, da gre Mohamed k gori, ne gora k Mohamedu.

Kar pa je največja ironija, je to, da je predavanje oz. izobraževanje namenjeno paši v letu 2018, se pravi za leto, ki je že minilo. So torej kmetje pasli svojo živino v letu 2018 neizobraženi? In kdo je kriv, da Ministrstvo ni pravi čas organiziralo izobraževanja? Če malo karikiram – to je tako, kot bi nekdo celo leto 2018 vozil avto, šele januarja 2019 pa bi moral iti na obvezno izobraževanje, v šolo za voznike motornih vozil in na izpit, če bi hotel dobiti  vozniško dovoljenje.

Kakšna logika je to? Resnično me zanima, kaj delajo strokovnjaki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da tja v tri dni razmetavajo davkoplačevalski denar? Pred vsakimi lokalnimi in državnozborskimi volitvami se na veliko govori, da bo poskrbljeno za podeželje, da se bodo strokovnjaki približali kmetu, po volitvah pa je vse pozabljeno.

Poklicala sem na MONOTRO d.o.o., kjer mi je prijazna gospa sicer v glavnem dala prav in rekla, da so se iz odziva na terenu veliko naučili. Za letos je prepozno, da bi se kaj spremenilo. Bo v bodoče kaj bolje? Bi se moral zgoditi kmečki upor, da bi na Ministrstvu in raznih centrih razvojnih izobraževanj začeli drugače delati?

Dobila sem ročno napisano pismo kmeta, ki ni neumen in se mu te stvari zdijo nerazumljive. Pismo je v prilogi.

Marija Mošnik, Golice

Razmišljanje enega izmed pastirjev, ki je dobil vabilo za predavanje o pašnih zakonih in redu na pašnikih.

Dopis…

Da moram iti iz Tuhinja poslušat predavanje v Ljubljano, sedaj ko sem star 70 let – zdi se mi, da je ta kmetijska politika zavožena do podna. Včasih smo morali otroci pasti živino, ko smo bili še čisto zeleni, stari pet, šest let, pa ni bilo prav nič važno, če si jokal ali klel, če so ti krave ušle v škodo ali v sosedovo deteljo. Moral si gnati živino na pašo in jo varovati. Sedaj pa moraš na predavanje in me prav zanima, kaj bodo povedali novega, da je to tako nujno, da mora kmet, ki pase živino, 50 km od doma v prestolnico.

Do sedaj je bilo tako predavanje v Kamniku. Ne vem ali lokalne pospeševalne službe nimajo takega kadra, da bi ti nekaj povedali in pobrali številčno stanje živali posameznih kmeij. Po pisarnah se »povaljujejo« razni strokovnjaki, od različnih doktorjev, magistrov, raznih svetnikov in svetovalcev i. in II. in ne vem kakšne stopnje še, ki so dobri za plačo dobiti, sedaj pa nimajo kadrov, da bi jih poslali na teren med kmete. Namesto takih oslarij, ki jih tile strokovnjaki pišejo in predavajo, bi jim mogoče kmetje lažje povedali, kako čudovita je med drugim njihova pogruntavščina, da teleta šest mesecev ne smejo biti privezana, ampak morajo biti v prosti reji. Naj ti strokovnjaki po šestih mesecih pridejo na lice mesta pokazat, kako bodo govedo na lahek način lahko ujeli in ga privezali.

Mislim, da vsak kmet ve, kako mora zavarovati pašnik, da bo živina na varnem, da ne bo uhajala v škodo ali na cesto. Kdaj in koliko jih pa lahko prepase, bo pa tudi videl, ko bo pašnik »požrt« in je treba živali prestaviti. Vodo morajo tudi imeti, to živina takoj »porajta« in jo gre sama iskat, če je nima.

V tej situaciji kmetijskim strokovnjakom na ministrstvu in strokovnjakom, ki so to predavanje organizirali, ne bi dal plače, potem pa bi začeli razmišljati s kmečko logiko! Dobro bi bilo, da bi mediji o tem spregovorili, povprašali posameznike in soočili kmete, predstavnike pašnih skupnosti in tudi strokovnjake, ki jim za kmete ni mar.

Marjan Poljanšek, Zgornji Tuhinj