Danes je v Budnarjevi domačiji dišalo po kruhu. Klemen Košir, neodvisni publicist, ki je zadnje desetletje osredotočen na področje kulture prehranjevanja, je obiskovalce podučil o kruhu, katerega smo skupaj tudi spekli.
Kruh moj vsakdanji je Klemnova tretja knjiga in je v celoti namenjena kruhu; zgodbi o njem, njegovem pomenu, podkrepljena pa je tudi s številnimi recepti, zanimivimi namigi in verzi. V njej boste spoznali skrivnosti aromatičnega rženega hleba s kefirjevim nastavkom, kmečkega hlebca gorjana, brezglutenskega kruha iz čičerikine moke, pirinega kruha s sončničnimi semeni, dišečega ajdovega hlebčka s kuhanimi ajdovimi zrni, najlepših hrustljavih štručk z grobo soljo in zrnci kumine, zavitih prest stare nemške šole in še toliko drugih dobrot.
Kruh je hrana, navada, rutina, simbol blagostanja in bolečina. Kos kruha je gesta, ko se razdaja, kdor stiska ga k sebi, bližino razdvaja. Kruh je kultura, bonton in omika, komur ga umanjka, spoštljivo ga vika. Kdaj ga je premalo, še raje preveč, nekomu je blizu, spet temu ni všeč”, je zapisano v krasni knjigi, ki je prejela nagrado za najlepšo slovensko knjigo.
V Budnarjevi domačiji je Klemen najprej predstavil različne vrste kruha, izdal nekaj malih skrivnosti za pripravo in peko kruha, nato pa s pomočjo “predtesta”, ki ga je izdelal že prejšnji dan zamesil testo; enega za bageto in enega za polnozrnati kruh. Obiskovalci so testo lahko gnetli in oblikovali tudi sami, Olga pa je v črni kuhinji zakurila peč, kamor smo skupaj postavili hlebčke.
Po dobre pol ure smo kruh vzeli iz peči in ob javorjevi mizi nestrpno čakali, da se je toliko ohladil, da smo ga lahko poskusili.
Alenka Hribar – TD Kamn’k
Več o Klemnovi knjigi lahko preberete tudi tukaj: http://www.mladina.si/164591/kruh-moj-vsakdanji/