Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Športno in kulturno društvo Sela je letos organiziralo že tretji športni dogodek, ki smo ga popestrili tudi s prijetnim druženjem. Zaradi korona virusa, so se letošnje počitniške navade nekoliko spremenile in nas povabile, da spoznamo našo prelepo Slovenijo.
Aleš Štrajhar, vodja pohoda in glavni motivator, je po petih uspešnih pohodih do Podčetrtka, letos na povabilo Toneta in Barbare Mali, popeljal skupino 21 udeležencev do Bohinjske Bistrice, natančneje do apartmaja Skalca. Pot je zaznamovalo več dejavnikov, ki so pot popestrili, jo naredili bolj zanimivo in nepozabno.
Spoznali smo, da so lahko pregovorno škrti Gorenjci prav prijetni in dobrosrčni, saj so žejnim popotnikom, ki so se na pot odpravili v vročem petkovem popoldnevu, z veseljem napolnili plastenke in bidone s svežo, hladno vodo.
Prvi del poti se je začel na Markovem.
Darja, Barbara, Aleš, Sabina in Sabina, Klemen, Uroš, Tone in Tone, Matjaž in Aleš, kot vodja pohoda, so začeli 85 km dolgo pot, za katero še niso vedeli, da bodo potrebovali 20 ur vztrajnosti in trmaste hoje. To vsekakor ni za vsakega. Pot jih je vodila preko poznane poti do Brezij, ki smo jih letos s ŠKD Sela že obiskali, do Zgornjega Otoka.
Na poti je bilo tudi nekaj postankov, da so si pohodniki napolnili baterije.
Pred baziliko na Brezjah so se ustavili za kratek čas, potem pa pot nadaljevali proti prvemu daljšemu postanku, kjer se je skupini pridružilo še nekaj posameznikov.
Posebej je treba omeniti, da so se nam pridružili tako mladi (Urban in Klara Štrajhar, kasneje še Neža in Zoja) kot tudi tisti malo manj mladi (Dana, Lilijana in Tone). Zelo smo veseli, da so naše odprave zanimive tako za ene kot druge. Uroš Resman, naš vsakoletni gostitelj na Brezjah, nam je pripravil okrepčilen zajtrk, ki je celotni skupini dal energijo za nadaljevanje poti proti cilju, Bohinjski Bistrici.
Ker se je skupina pohodnikov povečala na 21 članov, smo upoštevali trenutna priporočila NIJZ in naredili seznam vseh pohodnikov z njihovimi naslovi in telefonskimi številkami, ki jih bom hranili en mesec. Na poti ni bilo težko upoštevati distanco, saj se je skupina raztegnila v dolgo kačo.
Proti jutru smo se ustavili na kavici in čaju, da se zbudimo. Čakal nas je še sprehod ob Blejskem jezeru in nato dolg finiš do Bohinjske Bistrice.
Tisti, ki se pohodov v organizaciji ŠKD Sela udeležujete, veste, da je nekaj posebnosti, ki se jih vedno držimo; vedno izberemo najboljše vreme, nikoli se ne izgubimo in predsednik ŠKD Sela hodi v novih čevljih ter nikoli ne nosi nahrbtnika, saj ima za to svojo »šerpo«.
Naš cilj se nam je približeval in veseli smo bili trenutka, ko smo lahko odložili nahrbtnike in sezuli čevlje. V hiški Apartmaji Skalca, so nas pričakali hladna pijača, žganci in obara. Vse to sta za nas pripravila gostitelja Barbara in Tone Mali in na tem mestu se jim zares iz srca zahvaljujem. Za to, da pa so srca predvsem ženskega dela pohodnikov zares poskočila, pa je poskrbel tudi gost, ki nas je obiskal, Martin Golob, župnik v župniki Srednja vas v Bohinju. Mnogi poznamo tega zares prijetnega človeka preko socialnih medijev. Radi prisostvujemo pri njegovih on-line mašah, še bolj pa smo ga vzljubili, ko smo ga srečali v živo. Lahko bi rekli, da je gospod Martin Golob tisti, ki iz človeka pridobi tisto najboljše in takšni bi morali biti vsi dušni pastirji po župnijah.
Naš pohod se je zaključil prav veličastno in po nekaterih še neuradnih podatkih, naj bi se naslednje leto odpravili na obisk v Grosuplje, k gospodu Martinu Golobu, ki je bil predloga zelo vesel.
Zaključimo lahko, da je pohod, ki je bil cel dogodek, uspel. Vsi smo prišli do cilja, vreme je zdržalo, čeprav je bila napoved slabša. Za vse to pa se moramo zahvaliti prav vodji pohoda, Alešu Štrajharju, ki ima posluh in srce na pravem mestu. Nihče ni ostal brez medalje na cilju in nihče še dolgo ne bo pozabil tega zares prijetnega dogodka. Prav tako se zahvaljujemo tudi PGD Sela, predsedniku Francu Vrankarju, ki nam je posodil gasilski kombi.
Zaključim naj z besedami: »Pridruži se nam in se vidimo naslednje leto.«
Zapisala: Nataša Pivec
