Pest besed: Bo Pinu Pograjcu uspelo izvesti pesniški hat-trick?

Pest besed, kamniški pesniški mnogoboj, ki je jeseni uspešno zakorakal v svojo drugo sezono, bo nocoj v MC Kotlovnica doživel svoj tretji pesniški spopad v sezoni, ki jo z dvema zaporednima zmagama zaenkrat suvereno obvladuje mladi pesnik Pino Pograjc. Mu bo na nocojšnji pesniški »Čajanki«  uspelo izvesti hat-trick?

Drugi pesniški spopad Pest besed, ki se je odvil prejšnji mesec, je postregel z nekaj novostmi. Na odru se je v vloge voditeljice večera pojavila Pavla Zabret, absolutna zmagovalka lanske sezone, ki se  v novi sezoni zaenkrat še ni predstavila kot pesnica. Še večja in pomembnejša novost zadnjega pesniškega mnogoboja, pa je bila sestava komisije, ki so jo tokrat sestavljali trije povabljeni žiranti in dva naključna obiskovalca. Zagotovo gre za dobrodošlo spremembo, ki vsaj nekaj več možnosti za dobro uvrstitev oz. zmago daje tudi nastopajočim iz drugih krajev, organizatorji Pesti besed, pa so z novostjo znova pokazali izjemno prožnost in prilagodljivost, kar dela kamniški pesniški mnogoboj vsakič še bolj zanimiv in privlačen.

Na Utopiji, kot je bila poimenovana novembrska Pest besed, ki je prejšnji mesec praznovala eno leto uspešnega delovanja, pa sprememb ni bilo zaznati zgolj pri sami organizaciji prireditve, ampak tudi med nastopajočimi. Na odru je bilo namreč uzreti tudi dva povsem nova pesniška obraza, in sicer skrivnostnega poeta, ki si je nadel komarjast  nadimek Anopheles ter mlado pesnico Emo Osolnik, ki ji že ob premierni predstavitvi skorajda uspel veliki met, saj ni dosti manjkalo, da bi v polfinalu izločila favoriziranega Pina Pograjca.

Razen že obeh omenjenih novincev, pa so se prejšnji Pesti besed predstavili še Andrej Fatur, Ana Hafner, Gal Zabret in Pino Pograjc.

Kot že rečeno, je drugo zaporedno zmago zabeležil Pino Pograjc, ki pa se mu je po izenačenem dvoboju z navdušujočo novinko Emo Osolnik, v finale, kjer se je pomeril z Andrejem Faturjem, uspelo uvrstiti šele s pomočjo večinsko dekliškega občinstva, ki ga imamo na sumu, da je nekoliko bolj naklonjeno pesnikom, kot pa pesnicam, razen v primeru, če jim le-te iz utemeljenih razlogov ne predstavljajo neposredne konkurence pri osvajanju nežnih pesniških src.

Organizatorji Pesti besed so se gledalcem in podpornikom  zahvalili tudi za pomoč in podporo pri enoletni organizaciji enega najbolj navdušujočih stalnih kamniških prireditev, nekaj naključno izbranih in najbolj zvestih obiskovalcev  prireditve, pa nagradili s knjižnimi nagradami.

Seveda pa tudi tokrat dogodek ni minil brez odličnih glasbenih vložkov, za katere je tokrat poskrbel Jonas Tomšič s prijateljema, katerih imen pa žal ne vemo.

Nocoj ob 21. uri se bo  v Mladinskem centru Kotlovnica odvil že nov pesniški mnogoboj, ki si ga lahko, če le utegnete, ogledate tudi sami. Lahko ste prepričani, da vam ne bo žal.

Za ogrevanje v nocojšnji večer, pa si lahko v nadaljevanju preberete nekaj pesmi, s katerem so se mladi pesniki in pesnice predstavili na prejšnji Pesti besed.

Andrej Fatur

Ljubezen.
Je le potrata časa?
Je prihodnost človeštva?
Nihče ne ve.
Vsak lahko le zase ugiba.
Le kaj ti je bolj pomembno?
Čustva ali kariera?
Ljubezen ali denar?
Vsak ima drugačno mnenje.
Čigavo je pravilno?
Je to moje? Tvoje?
Ima prav neznanec, ki si ga enkrat srečal na busu?
Nihče.
Nihče nima prav.
Ampak to je zopet,
Le moje mnenje.

 

Anopheles

L’ART EST LOИG ET LE TEMPS EST COURT

 v prazno telo mi zvezda pesek nasuje
v motne kosti vgravira sence mrliče
v gnusu bolečine kričanje mi ne pritiče
moral bi se dreti a um mi pravi lahko je še huje
v meso zapre se okužena mina
v veter pokozla se šiba & pušča sled neprehodno za sabo
v vročici noči odtujena odtava zopet v ogabo
trud pokvari železo ko rešim škrlatnega se spomina
v najlepše okove me odene puščica iz njenega očesa
v samosti me zgnete telo pa zažge
v morju krvi póre na moji koži profesionalno predre
me skloni & pohrusta vsak gib škrlatnega plesa
v mègli iščem njene sveče
v globokem tolmunu môr & polomljenih kristalov sam kakor dim
v grozni ledeni kaplji čakam na peč le to lahko storim
govori pa da obnašam preveč se drhteče
v ostrem trganju udov iz jamic umira poet osiromášen
v življenju je hotel popolnost a krvavel zanjo ni
v vihri truda znoja & nagrade boleha boječe & čaka da zaspi
njegov lik pa skače po livadah svobode v transu volje življenja lačen
v rjasto telo voda pricurlja
v žametnem primežu beder vztrajno srečo išče
v pohlepnem piskru tegob za poraženca edino še zatočišče
preslaboten zaploska
namesto

   da

        se

tiho vda.

 

Pino Pograjc

Vera

 Prvič sem za pornografijo slišal
med pridigo.

Od takrat vsak dan
brez premora
čutim dotik boga.

Angeli na živih freskah
čistijo duše smrtnikom
in s svojimi vzdihljaji
spirajo grehe.

Včasih, ko sem zares pod vplivom
večne ljubezni,
jih lahko začutim ob sebi.
Dih rozaste milnice
in prsti iz žerjavice
se v mojo kožo vrinejo
kot zlati žeblji.
In za nekaj trenutkov lebdim
v morju sijoče beline.

Hvala, gospod.
Hvala, ker si mi s svojimi besedami
odprl oči.

 

Ema Osolnik

Pandora v meni si te želi.
Nežno tavanje tvojih prstov
in grob prijem tvojih dlani –
čeprav ve, kako zelo boli.
Pandora v meni hrepeni.
Ujeta je v mrežo laži in strasti
in čeprav bi lahko
zdaj več ne beži.
Vsak njen vzdih je hkrati izdih
in njene misli reke so postale –
preveč deroče, ona hoče, upajoče,
da bi se v besede stkale.
Pandora v meni si te želi.
Čeprav ve, kako zelo boli.

 

Gal Zabret

Zakaj ne spim?
Kaj mi v poznih urah in zgodnjih jutrih ne pušča spati
Moje telo je utrujeno in čaj se mi že gabi
Pokadil sm pol škatlice cigaret in umiril svoje misli, zato se sprašujm…
Zakaj ne morem spati?
Ne bojim se sanj v katerih bom sam, niti mor ki jih preživljam skozi dan,
ura je že dauno polnoč bila
K vragu vse!  Kdaj me ta nespečnost bo minila,
Brcam odejo iz sebe in se ponovno z njo pokrivam.
Zakaj me pljuča zasrbijo ko zadiham
Ura bije že 3. in jaz bom vstal in sel ven na še eno cigareto
in skupaj z dimom bom odpihnil tudi noč z neba
in se poslovil od lune in nočnega sveta
na ustnicah čutim hlad,strah in melanholijo,
ki pride in se vsidra v globino ter reže skozi tančico uma, ko vsi ostali spijo.

 

Ana Hafner

Ona si vzame nekaj dni zase…

O odsotnost njeni
sem pa kdaj se kdo sprašuje,
ko le bi vedel
kam njena glava vsak peti dan v tednu odpotuje.

Četudi jo najdeš v zemeljskem paketu,
kje v knjigo zatopljeno,
zmedeno in izgubljeno…
O, ne!
Gospodičnica med vikendi ne mudi na  našem se planetu.

Ko v petek uskljajujejo se plani za po šoli,
na meji med vesoljem in atmosfero
pokazala svoj potni je list.
Težnost pustila med odvečno prtljago,
na poti ne bo ji v korist.

Najprej oglasi se na Luni.
Še pesek zabrisal ni njenih stopinj,
že proti Marsu se spušča
po teoretični struni.

Neljubo sedanjost pozabi v črvini.
Od prihodnosti skače v preteklost,
na repih kometov srfa
po prostora in časa krivini.

V ponedeljek zjutraj pada med oblake.
Brez padala
trešči na realna tla.
Spet bo prvo uro zamudila,
tik pred zdajci namreč je še Puton obhodila.

A  prihajajočega tedna nič je ni strah,
saj štiri dni v žepu nosila nabrani zvezdni bo prah!