Pest besed: Četrti zmagovalec pesniškega mnogoboja je postal Gal Zabret

V petek zvečer, 4. marca 2016, se je v Mladinskem centru Kotlovnica odvil že četrti pesniški mnogoboj Pest besed, ki je tokrat pripadel mlademu poetu strtega srca in spretnega jezika – Galu Zabretu.

Na četrtem pesniškem mnogoboju Pest besed, ki je v nedrja Kotlovnice znova privabil precejšnje število ljubiteljev poezije, se je, spričo nepričakovane odpovedi mariborskega tekmovalca, pomerilo sicer zgolj pet besednih kleparjev, kar pa ni bistveno vplivalo na potek prijetno zabavne ter tudi vse širše uveljavljene kulturne prireditve, ki naj bi se, po napovedih mladih organizatorjev, v prvi sezoni odvijala vse do letošnjega Kamfesta, ko bo na enem izmed festivalskih prizorišč potekal veliki finale.

Tokratna Pest besed je potekala na dan, ko so nekdaj zaprisegli ameriški predsedniki, kar je ob dejstvu, da se za mesto predsednika na oni strani luže poteguje tudi kontroverzni »slovenski zet«, služilo za dobrodošlo iztočnico nastopajočim, ki so se v prvem krogu predstavili oz. inavgurirali s svojimi priložnostnimi zaobljubami, hkrati pa, pod pretečo svetovno grožnjo nemogoče frizure, tudi za zbiranje prostovoljnih prispevkov.

Na odru Kotlovnice so se tokrat predstavili: zmagovalec prejšnjega pesniškega mnogoboja Pino Pograjc, Urban Kavka in Neža Vavpetič, za katere lahko rečemo, da so že stari znanci dogodka, ter novinca Gal Zabret in Kristian Koželj, ki je s svojo prisotnostjo, prišel je namreč iz one strani Kozjaka, prireditvi dodal domala mednarodni značaj.

Kruta naloga sodnikov in razsodnikov je bila tudi tokrat zaupana naključno izbranim žirantom iz občinstva, ki so po dveh krogih odločili, da se v finalni pesniški spopad uvrstita Neža Vavpetič in Gal Zabret, bržčas pa bi si uvrstitev v finale zaslužil tudi celjski knjižničar in igralec Kristjan Koželj, ki je s svojim nastopom vnesel pridih pravega pesniškega spopada, saj je svoje pesmi dinamično interpretiral na izust. Žal je s seboj pozabil pripeljati še kak avtobus navijačev oz. oboževalk, zaradi česar na ‘sovražnem’ kamniškem terenu, kjer tudi pesniške migrante poslušamo s precejšno mero nezaupanja, ni imel prave možnosti za boljšo uvrstitev.

Odmori med posameznimi krogi dvoboja, ko je bilo potrebno prešteti glasove žirije, so bili tudi tokrat pospremljeni z izvrstnimi glasbenimi točkami v izvedbi presenetljive pevke Selme Veladžić, ki sta jo spremljala kitarist Matic Smolnikar in bobnar Janez Spruk, ki bi ji jih bil vsak ljubitelj dobre glasbe z največjim veseljem pripravljen poslušati tudi cel večer.

Po finalnem dvoboju med, po oddaljeni nemški ljubezni koprnečo, Nežo Vavpetič in izlivih, z žensko neusmiljenostjo razmesarjenega srca, Gala Zabreta, je glas ljudstva z aplavzom, vriskanjem, topotanjem in navdušenim kruljenjem odločil, da zmaga in večna čast ter slava zmagovalca četrtega pesniškega mnogoboja Pest besed, pripade Galu Zabretu.

Mladi dijak gostinstva in turizma ter samooklicani punker Gal Zabret je z zmago, kot bratranec prve zmagovalke pesniškega dvoboja Pavle Zabret, uspešno ubranil družinsko čast Zabretovih ter dokazal, da se voditelj in povezovalec večera Matic Maček ni zmotil, ko je kratki predstavitvi dejal, da je Gal z jezikom vsaj tako spreten kot njegova sorodnica, kar je že na začetku sprožilo vzhičeno navdušenje ljubiteljic poezije, ki so za tovrstne veščine, ki znajo seči vse do srca, še posebej dovzetne.

Skratka, v petek se je v Mladinskem centru Kotlovnica odvil še en izvrsten pesniški večer, zato se že veselimo naslednjega, ki bo v začetku aprila.

V kolikor se tudi sami ponašate s pravšnjo mero jezičnosti in ustvarjalno lirično žilico, pa se lahko na pesniškem odru Mladinskega centra Kotlovnica preizkusite in pomerite tudi sami, kajti Pest besed nenehno išče nove pesnice in pesnike, ki bi se želeli in upali pomeriti na pesniškem mnogoboju. Kar korajžno!

Pišite oz. prijavite se na e-mail naslovu pestbesed@gmail.com, več informacij in utrinkov z dogodkov, pa lahko dobite tudi na FB strani – Pest besed

Del poezije s katero so se na 4. pesniškem mnogoboju Pest besed predstavili tokratni udeleženci, pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Gal Zabret

Gal Zabret

Poskušal sm jo pogledati v oči
Da bi našel v njih delček ki se je zlomil v meni
A prišel sem do grenkega spoznanja
Da v njenih očeh ničesar več ni.
In žive naj poeta slava, ki s strtim srcem živi
In žive naj njegova muza, ki lahko zvečer zaspi.
Saj izgubljam veliko noči
Sledi skodelic kave v zvezku lahko pričajo o tem
In rima res pride na dan lažje ko je strto srce
A rima pride najlažje, ko je v ozadju ime.
Ker smešno je, kako dobimo navdih ko se duša lomi
In se mi lomi, ko le pomislim nanjo
Ali tist pogled bi zamenjal za vse na svetu,
Le, da nebi trpela z mano

Neža Vavpetič

Neža Vavpetič

Nova sekunda odbije.
In misli preplavijo um mi krvav
o tem kaj je narobe in kaj je prav
Kako si še človek – je sploh še mogoče?!
In kdo poleg mene ponoči še joče,
ker demoni mu lastne sence
vsak dan goltajo kosme duše na stran
In kdo se vseeno vztrajno odloči,
da tam bo, ko dan novi napoči
In kdo sladkim obljubam teme se preda,
ko sonca naenkrat več najti ne zna
In z zadnjim utripom kot smeh bolečine
izdahne prešerno, ko enkrat vse mine
Tega odmev me končno zbudi.
Nisem edina, ki z luno ječi,
ker mnogi pestujemo te misli skrite
vsako sekundo z nasmehom prikrite.

Nova sekunda odbije.
In še nekdo se odloči,
da tam bo, ko dan novi napoči.

Ker ko z leti več dni bom za sabo pustila,
morda pred temo bom nekoga rešila

Pino Pograjc

Pino Pograjc

KRATKA RECESIJSKA

Možje v sivkasto stavbo strmijo,
ki dela jim več ne ponuja,
pulijo odrevenele lase, jim meglene oči se motrijo.
V umazanih capah na klopcah sedijo,
a to jim ne daje opore,
ne vejo s čim zdaj naj nabavijo kruh, zakaj se jim to je zgodilo?

Iz stavbe koraka starikavi mož,
pristno usnje mu nog se drži,
srebrne kazalce si v uri popravlja,
nasmešek mu usta vedri.
Na delavce vrže le bežen pogled,
ti spomnijo ga na opravek,
ta teden se ni še pri brivcu zglasil,
voznik bo naredil postanek.

Urban Kavka

Sediš in delaš,
ali pa se samo delaš, da delaš.
lahko da ti gre le za popularnost,
in se samo delaš da se delaš, da delaš,
ko pa v resnici zares delaš.
Pustimo to, tvoja produktivnost
je dosegla svoj vrhunec.
Misli bežijo,
teme hitijo,
glava pa polna,
glava popolnoma prazna,
mentaliteta blazna,
celo bolna.Piska ti v glavi,
močneje in glasneje ti piska,
na koncu slišiš le še to,
postaneš otopel…
a sproščen!Pozabi na odgovornost,
pozabi na odločitve, ki te čakajo,
maturant, študent al karkoli še boš,
izbirat ne boš nikoli znal.Pa kaj potem,
še največje napake spremeniš v nebesa.

Trajajoča prva ljubezen je lahko raj na zemlji,
Trajajoča prva ljubezen je lahko tudi srčna kap.
Ampak ne trudi se izbirati poti,
ne trudi se kalkulirati,
ona bo ustvarila tvoj rajski infarkt.

Kristian Koželj

Kristjan Koželj

(Nikoli) cel
Začelo se je okrog desete zvečer.

Najprej te je zaskelelo levo pod prepono,
ko si se obrnil vstran.

Pod počeno nitjo se je razlila kaplja krvi
in umazala novo svileno posteljnino,
v kateri je ponoči udobno bedeti.
Potem je šiv popustil v celoti.
Odpadla je krpa – s prsnega koša.
Takoj za njo še tista čez želodec.
Pa ena manjša, čez jetra in vranico.
Ob svitu si bil kup rdeče obrobljenih cunj.
In brezoblična gmota belega polnila.
Razmišljaš, da bi se moral sešit nazaj.
In se spomniš, da je šivalni pribor ostal v kovčku,
v katerega je spakirala svoje stvari.
Nekateri robovi so preveč scefrani in prepereli.
Sicer pa ti šivanje nikoli ni šlo zares od rok.
Morda tu in tam kakšen gumb,
pa še takrat s krvavimi prsti.
Globoko vdihneš. Oceniš svoje možnosti.
Lahko da te bo našel nekdo s šivalnim strojem.
Opral te bo. Obrezal uničene robove.
Dodal nekaj novih kosov.
Kakšnega še uporabnega iz drugih kupov.
Pa novo belo polnilo, ker bo starega scefrala mačka.
Nekaj skupnih večerov in boš kot nov.
Vsi bodo to opazili. In ti povedali.
Še sam se boš počutil tako.
Končno cel.

Samo …

… potem pazi, ko se obračaš vstran.