Stari slovenski pregovor: »Najboljše se vrača februarja,« se je tokrat udejanjil kar v Kamniku. PestBesed je bil zopet na sporedu v mladinskem centru Kotlovnica, ponovno tam, kamor sodi. PestBesed je bil spet doma.
Bila je sreda, ki se je občutila kot petek in bil je čas, ko se spomnimo poezije na prav poseben način. Ob kulturnem prazniku v čast Francetu Prešernu smo se na tokratnem večeru slam poezije spomnili tudi našega največjega pesnika. V revijalnem krogu, da se prebije led in se naša ušesa ponovno spoznajo s slam poeti, so tekmovalci skupaj zrecitirali slavni sonet Apel in čevljar ter se na kratko predstavili.
-
- Liza Praznik
-
- Jan Novak
-
- Janja Šlebir
-
- Gal Zabret
Z rekom strup je v majhnih flaškah v mislih se je nabor pesnikov, ki ni bil najobsežnejši, še vedno dokazal kot kvaliteten. Slišani so bili Gal Zabret, 19-letni dijak, ki rad bluzi in ga tega ni sram povedati; Liza Praznik, predstavnica oddaljenih krajev izven Kamnika, sproščena 19-letna študentka iz Mengša; Janja Šlebir, še eno 19-letno dekle mnogoterih talentov, novorojena pesnica Kamnika; in kot zadnji v svoji družbi že starosta, Jan Novak, fant potreben učnih ur plavanja in navdušen alpinist.
Spoznavni krog je trenil in pesniški boj se je začel. Sledili so štirje nastopi, vsak izmed njih iskren, udaren in neponovljiv. Žirija, ki je tokrat bila sestavljena iz dveh naključnih, a zelo pomembnih obiskovalcev ter treh strokovnih žirantov. Med slednjimi so sedeli: Rok Kosec, oče MC Kotlovnice, ljubitelj pekočih omakc in še bolj pekoče poezije; Lana Bučevec, kamniški potencial v igralskih vodah; ter nihče drugi kot Jan David Kljenak, človek, ki je bi na slamih večkrat kot nekateri organizatorji tovrstnih večerov, rimator meseca januarja in poet, ki še ne ve svojega dolga. Vseh pet članov pa je imelo v prvem tekmovalnem krogu izredno težko nalogo, kar se je razbralo tudi iz njihovih ocen. Namreč preko vez in poznanstev smo se dokopali do vednosti, da tako izenačenega kroga slam pokal PestBesed še ni videl.
Kot vselej je med prvim in drugim tekmovalnim krogom sledil glasbeni intermezzo. Začarala sta nas Gašper Selko na trobenti in Gregor Volk na kitari. S skladbo sta nas popeljala v povsem drugi svet, izven okvirjev in teles.
Sledil je drugi tekmovalni krog, ponovno štirje nastopi in 5 ocenjevalnih teles, ki so odločala o tem, kdo gre v veliko finale. Borba je bila napeta vse do zadnjega verza. Med tem, ko je strokovna žirija preštevala glasove in rezultate pospravljala v posebno zlato kuverto, smo se spomnili manjkajočega člena tokratšnjega večera. In ne to ni bil Mario Galunič, niti Ana Liza, temveč Aljoša Rebrača – Jošt. Posneli in poslali smo mu video z lepimi željami, zaradi katerih se je že pozdravil.
Rezultati so nato prišli do povezovalca večera, Matica Mačka, velemojstra hitrega jezika in hudomušnih besed. V veliko finale sta se uvrstila Liza Praznik in Jan Novak. Njuna finalna nastopa sta bila pika na i celotni zgodbi slišanih pesnitev.
Končno je nastopila vloga celotnega občinstva, zaradi katere toliko ljudi sploh hodi na večere slam poezije, ploskanje. Po večkratnem navdušenem ploskanju in kalibriranjem merilnih naprav so 4 ušesa takoimenovanih decibel-metrov namenila zasluženo zmago Lizi Praznik.
Ta je v bran dobila modro knjižico, v katero bo napisalo svojo zmagoslavno pesem, in upajmo, da jo bo tudi branila kmalu na naslednjem večeru PestBesed.
Napisal: Monedula
