Kamniški pesniški mnogoboj je dan po rojstnem dnevu Franceta Prešerna dobil novo ime – Pest besed ter tudi novo zmagovalko, kajti polno Kotlovnico ljubitelje poezije tokrat najbolj prepričala Ela Praznik iz Mengša.
Kamniška literarno-poetično scena se prebuja, saj je pesniški spopad »Pest besed« oz. drugi kamniški »slam« poezije, ki je potekal v petek, 4. decembra 2015, dodobra napolnil prostore Kotlovnice. Če smo bili prvič prijetno presenečeni nad razmeroma dobrim obiskom, smo lahko nad obiskom druge tovrstne prireditve lahko skorajda navdušeni, kajti v nedrjih Kotlovnice se je zbrala skorajda stotinja obiskovalk in obiskovalcev, med katerimi je bilo tokrat moč uzreti tudi nekaj nekoliko starejših obrazov iz gimnazijskih profesorskih vrst.
Prvi, netekmovalni del tokratnega pesniškega večera, povečini mladih pesnic in pesnikov s ‘svetlo’ izjemo, je bil posvečen spominu na rojstni dan Ribičevega Franceta iz Vrbe, ki bi v petek, ako bi ga učakal, praznoval svoj 215. rojstni dan, ki pa je bil obeležen na nekoliko drugačen način, saj nastopajoči niso prebirali Prešernovih pesmi, ampak avtorske pesmi »prosto po Prešernu«, ki so bile Francetu bodisi posvečene, bodisi so bile šaljive in pomenljive priredbe nekaterih njegovih pesmi.
S svojimi stihi se je v tekmovalnem delu večera na odru spopadla šesterica mladih pesnic in pesnikov, in sicer: Ela Praznik, Zala Kanc, Pavla Zabret, Neža Vavpetič, Andrej Fatur in Urban Kavka.
Oba predstavnika moškega spola, Andrej Fatur in Urban Kavka, sta bila, spričo premajhnega števila glasov, ki jima jih je namenila naključno izbrana stroga žirija iz vrst občinstva, z odrskega pašnika kotlovniškega Parnasa pregnana že po prvem krogu, tako da smo bili v drugem krogu in finalu priča povsem dekliškemu pesniškemu spopadu. V drugem krogu je, razen Neže Vavpetič, izpadla tudi zmagovalka prvega pesniškega spopada Pavla Zabret, v finale pa sta se prebili Ela Praznik in Zala Kanc.
Po napetem finalnem krogu je “izpadla” tudi stroga komisija, ki je dobro in pošteno opravila svoje delo, o zmagovalki večera pa je odločilo občinstvo z bučnostjo aplavza. Odločitev je bila izjemno izenačena in tesna, zato je bilo potrebno glasovanje ponoviti, pretanjeno uho »strokovnega tehnika« pa je presodilo, da je za »mišjo finko« zmagala Ela Praznik iz Mengša.
Ela Praznik, študentka ekonomije iz Mengša, je še lani obiskovala kamniško gimnazijo, kot pravi, pa poezijo piše že od svojih osnovnošolskih dni, drugače pa se rada, če je ne premaga lenoba, ukvarja tudi s športom. Ela je od zmagovalke prvega pesniškega spopada Pavle Zabret, poleg čestitk in čvrstega objema, prejela prehodni pesniški zvezek, v katerega bo vpisala eno izmed svojih pesmi. Zvezek bo, bržčas pod blazino, morala čuvati do prihodnjega pesniškega spopada Pest besed, ko ga bo, v primeru, da ji ne bo uspelo še enkrat zmagati, na prihodnjem pesniškem spopadu predala novemu zmagovalcu ali zmagovalki.
Nedvomno lahko rečemo, da je Pest besed posrečena in nadvse dobrodošla prireditev, ki se je očitno že kar dobro prijela, zato se z veliko nestrpnostjo veselimo že naslednje prireditve, ki bo na vrsti v mesecu januarju.
Delček tega, kar ste lahko doživeli, ali pa zamudili, na tokratnem pesniškem mnogoboju v Mladinskem centru Kotlovnica, pa objavljamo v nadaljevanju.
Ela Praznik
Zala Kanc
Vduševanje
Ljubezen je zakoreninjen kulturni izum.
Poljub je zgolj publicistični parfum,
Le gesta, ki je nekoč gledalca premaknila z mesta.
Danes pa vsi okameneli,
iščemo pomen ljubezenske globeli.
Iščemo odsotnosti strahu …
Moč strahu je v slabem …
Aroganca močnih, moč, šibki, slabi, …
Vero, morda zaradi strahu, najdemo v zlu …
A jo iščemo, ker ni miru?
A si lahko več z menoj, ker te pogrešam?
Duha pogrešam,
Duh je prazen, breizrazen.
A lahko letim s teboj,
A smem držat se za tvoja orlovska krila,
moja so metuljeva, lahka,
tvoja pa zame tako, tako nedosegljiva.
Le še nocoj,
le danes,
ker tvoja so že kaj več nosila.
Pod tvojim okriljem bi rada svet odkrila.
Kje so časi, ko sva leže pobegnila,
kot otroka sva se pod odejo skrila,
včasih molče pod nadstreškom vedrila,
včasih ponesreči kozarec razbila.
Bila sva pijana,
še bolj pa neumna, sva mislila, da dovolj sva pogumna,
sva mislila, da pretentala se bova,
sva mislila, da vdana si bova.
A ti si prepozno feniks postal,
zaradi presušenega srca vduševanju se vdal.
Jaz sem pa to že davno storila,
le tako sem praznini pobegnila.
Upam, da te ne moti moja brezciljna višina,
Oprosti mi,
tja sem se pred tabo skrila.
Pavla Zabret
nespečnost, neresnost.
temni kolobarji pod očesoma.
bleda grimasa in kriva spaka,
v sebi, na dnu išče junaka.
upogiba pód pôd telesoma.
v mislih pa glasno rjovenje,
utrip – MOJE ŽIVLJENJE
Urban Kavka
Ko sem te prvič videl,
nisi rekla živjo.
Ko sem te prvič videl
si imela roke v žepih in si šla samo mimo –
niti trznila nisi poleg mene.
Bil sem nič zate,
niti nisi imela namena,
me napraviti nekaj.
Bila si popolnoma prevzeta z urejanjem svojega paradiža.
Ko sem prvič govoril s teboj,
je utrip zrasel in oblival me je znoj.
Ko sem prvic govoril s teboj,
si mi dala semena veselja.
Vedel sem, da si magična,
kajti niti ena beseda ni šla mimo mene,
Vse so padle na svoje mesto.
Ampak kmalu sem pristal na tleh,
padel nisem na beton,
padel sem plosko kot žeton,
padel nisem niti na mehko travo,
padel sm na prst tapravo.
Uporabil padce sem pametno
s semeni konkrektno,
zasedil enga po enga,
pozabil nism nobenga.
Vrt je postajal vse večji,
Prerasel je v arboretum večni.
Po širini in dolžini
Prehodila ga neb nikol,
Men ostalo je le trpljenje in bol.
Kljub vsemu,
Vstrajno kljubujem temu,
da odrekel bi se raju,
Poskrbel bom, da dočakal bo naju!
Andrej Fatur
Kaj je umetnost brez drog?
le razocaranje vzbuja,
končali bomo pri 40ih,
brezbesedna težnja po veličini?