Leto dni Pesti besed, ki je z novimi pesniškimi dvoboji smelo udarila v svojo novo sezono.
Pred letom dni so se začeli začel v Mladinskem centru Kotlovnica odvijati pesniški mnogoboji, ki so jih Matic, Urban in Aljoša, očetje kamniških pesniških dvobojev, poimenovali Pest besed. Njihova ideja je padla na plodna tla in v rodnem Kamniku dobila domala presenetljiv odziv, kaj kmalu pa vzpodbudila organizacijo podobnih pesniških mnogobojev tudi drugje po Sloveniji, rojstvo neformalnega združenja SiSlam ter organizacijo prvega državnega prvenstva v slam poeziji, ki je potekalo v Mariboru, mestu, ki je ostalo slovenski prav po zaslugi kamniškega pesnika oz. generala Rudolfa Maistra.
Pesniški mnogoboj Pest besed je konec prejšnjega meseca strumno zakorakalo v novo, prepričani pa smo, da v še bolj zanimivo, zabavno in obiskano sezono pesniških spopadov, kot lani.
Na čarovniško obarvanem kotlovniškem odru je pred nočjo čarovnic »strašilo« pet mladih pesnikov in pesnica, ki so se medsebojno pomerili za čast vpisa v knjižico nesmrtnih zmagovalcev, na prireditvi, ki je že pred časom presegla občinske meje, so se s pestmi poezije tokrat predstavili: Kristjan Koželj iz Celja, Barbara Tadina iz Vojnika, Pino Pograjc, Gal Zabret, Andrej Fatur in Urban Kavka.
Napeto zabaven pesniški dvoboj, ki je imel na trenutke celo pridih dijaškega oz. večnega političnega dvoboja med črnimi in rdečimi, le s to razliko, da je v duhovito upesnjenih metaforah dobrega in zla, razen običajnega Janeza in Milana, nastopil lokalni profesorski par s kamniške gimnazije, svobodomiselna profesorica filozofije Alenka Hladnik ter avtoritaren profesor sociologije Bojan Čas. Očitno omenjeni profesorski par s svojim poučevanjem in svetovnim nazorom služit tudi za dijaški pesniški navdih, sodeč po odzivih, pa ima prof. Hladnikova, ki se je Pest besed nekajkrat z navdušenjem ogledala tudi sama, precej več somišljenikov od mrkogledega prof. Časa, ki ga med kotlovniškim občinstvom zaenkrat še nismo uspeli zasledili. Če ga že doslej v kotlovniško nedrje še ni uspela privabiti poezija, pa ga utegne morda privabiti podatek, da v Kotlovnici polnoletnim gostom strežejo tudi pivo, vsaj enega pa si lahko obeta tudi na račun urednika portala Kamnik.info. Bojan, vljudno vabljeni!
Če se nekoliko pošalimo, bi morda lahko rekli, da s pesniško politično angažiranostjo mladi kamniški pesniki narekujejo tudi najmodernejše politične trende, saj je bržčas znameniti pisatelj Janez Janša, ki je »našemu« Mateju Toninu pred dnevi posvetil celo pesmico z verzom: »Milan Kučan nima sina, a nič ne de, ima Tonina.«, morebiti dobil inspiracijo prav pri kamniških poetih, zato bi morda lahko pričakovali, da se bo Janez kdaj na Pest besed kdaj prijavil tudi sam.
Kakorkoli že, dogajanje na prvem pesniškem dvoboju druge sezone Pest besed, ki ga je povezoval nenadkriljivi ter od samskih najstnic, do poročenih žensk oboževani Mati Maček, je bilo nadvse zabavno, čast in nesmrtna slava prvega zmagovalca nove sezone, pa je, po finalu z Galom Zabretom, pripadla Pinu Pograjcu. Le-ta je namreč ob koncu požel najbučnejši aplavz občinstva, zaradi česar je iz rok zadnje kotlovniške zmagovalke Pavle Zabret, ki je tokrat pesniški navdih iskala kot natakarica, prejel vroč objem in zvezek slavnih, v katerega bo zapisal eno izmed svojih pesmi, nato pa pesmarico v hrambo predal naslednjemu zmagovalcu oz. zmagovalki.
Seveda ob vsem skupaj nikakor ne smemo pozabiti omeniti izvrstne glasbene popestritve za katero sta ob premorih poskrbela miloglasna Manca Kepic in kitarist ter čarovniški iskalec pevskih talentov Matic Smolnikar, za katera se nadejamo, da se bosta ob tovrstnih priložnostih predstavila še večkrat.
Morebiti že v petek, 18. novembra 2016, ko bo ob 21. uri v Mladinskem centru Kotlovnica potekala nova, druga epizoda nove sezone kamniškega pesniškega mnogoboja Pest besed, ki je nikar ne zamudite.
Za dobro mero poetičnega (pri)okusa, pa si lahko v nadaljevanju preberete nekaj pesniških stvaritev, ki jih je bilo moč slišati na zadnji Pesti besed.
KRISTIAN KOŽELJ
tvoj moški hodi
skozi mesto s pesmijo
v žepu ponošenih kavbojk
tega ne razumeš
vsi ki si jih ljubila
so imeli v hlačah
bankovce kovance
ovitke kinderjajčk
ključe od avta
svojega ženinega
od trisobnega stanovanja
od hiše z vrtom bazenom
palčki tremi otroki
kondome
vonj ženskih parfumov
neznane številke
na računih nočnih barov
poljubi te
z roko sežeš noter
ovije se ti okrog prsta
mehka topla nenavadna
kot lovka morske zvezde
v nalivu jo izvleče
komaj zaznavno
otožneje te pogleda
razpre dlan
in jo položi
v tvojo
nekje umre drevo
BARBARA TADINA
Kričim v lastno nepomembnost!
Kolikokrat nadomestljiva sem??
Vedno.
Vedno nadomestljiva z mojim približkom neodličnosti.
Še po smrti nadomestljiva
– S svečo,
ali pa morda s šopkom svežih rdečih vrtnic.
PINO POGRAJC
ki sem ga dal svetu.
V temini noči in v sivkastih sajah
lahko izpod prstov izruvam le to.
A v mojem svetu ni le tegobe.
Tu buhti od življenja.
V mojem svetu so zvezde repatice
in barvasti cvetovi na komunističnih plantažah.
Držala za samokolnico imajo baročne okraske.
Ljudem trepalnice rastejo hitreje kot nohti.
Konji z veličastno prepletenimi kitami
galopirajo po poljih ivanjščic,
ki pod njihova kopita postavljajo žametne blazine.
Stare mame se polivajo s čebri božanskega voska
in vladarji celo noč razdajajo ljubezen po svilnatih prevlekah.
Res ni krize,
a bolečino čutim močneje
kot srečo.
In res mi je žal,
da sem jo kdaj vtisnil drugim.