Čas v katerem živimo, je vse prej kot naklonjen malim narodom, ohranjanju njihove identitete, jezika, kulture in pripadnosti. Svet, v katerem živimo, je namreč postal globalna vas in mi s tem državljani sveta.
Kakor je seveda imenitno, da smo tehnološko napredovali, pa prinaša ta napredek tudi temne plati. Kar tako – mimogrede- se nam namreč v pogovor vpletajo tuje besede in kar tako mimogrede je KUL, FENSI in sploh THE BEST, da se tako govori. Seveda je prav, da smo razgledani in ne zaplankani, a še bolj prav je, da smo pozorni na našo – slovensko besedo, jo negujemo in skrbimo, da ne bo šla v pozabo in jo kot tako predamo tudi našim otrokom in vnukom.
Pevci Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika, pod taktirko Dušana Ješelnika smo z nastopom v dvorani frančiškanskega samostana zaokrožili niz nastopov z domoljubno noto. S pesmijo smo želeli spomniti, da živimo v čudoviti deželi z neštetimi lepotami, katerih slava sega daleč preko naših meja. Posvetili smo se namreč pesmim, ki so jih peli v drugi polovici šestdesetih let 19. stoletja. To je čas, ko se je krepilo slovensko narodno gibanje in težnje k združitvi v lastni državi.
Zdi se, da so se tudi takrat ukvarjali s podobnimi zagatami in težnjami kot danes. V tistih časih so se v večjih mestih začele ustanavljati čitalnice. V njih so se zbirali meščani in narodno zavedna inteligenca. S pesmijo, predstavami, plesom, koncerti in bralnimi večeri so budili in utrjevali narodno zavest.
Tako je bilo tudi v Kamniku, kjer je bila čitalnica ustanovljena leta 1868 na pobudo Valentina Prevca in njegovega pripravnika Simona Jenka. Ena pomembnejših dejavnosti čitalnic je bila tudi narodnozavedna pesem. Vse pesmi so bile originalno spisane za moški zbor, mi pa smo za jih zapeli v sodobnejši različici– za mešani zbor torej.
Številno občinstvo je zbor nagradilo z bučnimi aplavzi, mi pa se že veselimo novih projektov.
Ob tej priložnosti v svoje vrste znova vabimo vse,ki imajo posluh in veselje do slovenske pesmi.
Mihela Gabrovec
