Naslovnica / KULTURA / Pilėnai – krvava ognjena zgodba o nasilnem pokristjanjevanju in neupogljivosti starovercev

Pilėnai – krvava ognjena zgodba o nasilnem pokristjanjevanju in neupogljivosti starovercev

V izvedbi Kulturnega društva Pridenmožic se je včeraj v parku Evropa odvil ognjeni spektakel Pilenai, tragična, vendar junaška epska zgodba o legendarnih litvanskih starovercih, ki so se uprli križarskim klavcem.

Ognjeni spektakel, ki smo ga Kamničani imeli priložnost v Katzenbergu videti že na lanskem Kamfestu, KD Pridenmožic pa je s predstavo gostovalo tudi širom Slovenije, je svojevrsten poklon legendarnim litvanskim, bržkone pa tudi drugim, bodisi pozabljenim, bodisi zgodovinskemu spominu zatajenim staroverskim junakom.

Potem, ko so bili evropski križarji, katerih križarski pohodi so bili bolj malo plemenito viteškega, ampak bolj klavsko-plenilskega značaja, v trinajstem stoletju poraženi in izgnani iz Svete dežele, so svoje plenilske pohode nadaljevali na severu Evrope, kjer so se tamkajšnji prebivalci še vedno oklepali svoje stare vere.

Na dan sv. Matije leta 1336, se je nemški Tevtonski red lotil obleganja trdnjave Pilenai, ki se je nahajala na ozemlju današnje Litve, v katero se je, kot navajajo različni zgodovinski viri, zateklo nekje med 4000 do 6000 ljudi, pri čemer se omenjane številke povečini nanašajo predvsem na branilce trdnjave, ne pa tudi starce, ženske in otroke, ki so se prav tako zatekli v trdnjavo.

Ko so branilci utrdbe Pilenai uvideli, da svojega poslednjega zatočišča ne bodo mogli ubraniti pred številčno močnejšimi križarskimi napadalci, so najprej požgali vse svoje premoženje, nato pa, da bi ne prišli v suženjstvo napadalcev oz. so raje, kot da bi se odrekli stari veri ter sprejeli krščanstvo, storili skupinski samomor, ki naj bi bil domnevno največji, kar jih pomni zgodovina.

Tragični litvanski zgodbi iz 14. stoletja, ko so križarji še vedno rovarili tudi po naših krajih (Povezava: Križarski pohod proti Kobaridcem), bi vzprednice morda lahko našli tudi v Prešernovem Krstu pri Savici, kajti ne gre pozabiti, da so se podobne zgodbe, v času izganjanja staroverstva in nasilnega pokristjanjevanja naših prednikov, dogajale tudi na naših tleh.

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve