V izvedbi Kulturnega društva Pridenmožic se je včeraj v parku Evropa odvil ognjeni spektakel Pilenai, tragična, vendar junaška epska zgodba o legendarnih litvanskih starovercih, ki so se uprli križarskim klavcem.
Ognjeni spektakel, ki smo ga Kamničani imeli priložnost v Katzenbergu videti že na lanskem Kamfestu, KD Pridenmožic pa je s predstavo gostovalo tudi širom Slovenije, je svojevrsten poklon legendarnim litvanskim, bržkone pa tudi drugim, bodisi pozabljenim, bodisi zgodovinskemu spominu zatajenim staroverskim junakom.
Potem, ko so bili evropski križarji, katerih križarski pohodi so bili bolj malo plemenito viteškega, ampak bolj klavsko-plenilskega značaja, v trinajstem stoletju poraženi in izgnani iz Svete dežele, so svoje plenilske pohode nadaljevali na severu Evrope, kjer so se tamkajšnji prebivalci še vedno oklepali svoje stare vere.
Na dan sv. Matije leta 1336, se je nemški Tevtonski red lotil obleganja trdnjave Pilenai, ki se je nahajala na ozemlju današnje Litve, v katero se je, kot navajajo različni zgodovinski viri, zateklo nekje med 4000 do 6000 ljudi, pri čemer se omenjane številke povečini nanašajo predvsem na branilce trdnjave, ne pa tudi starce, ženske in otroke, ki so se prav tako zatekli v trdnjavo.
Ko so branilci utrdbe Pilenai uvideli, da svojega poslednjega zatočišča ne bodo mogli ubraniti pred številčno močnejšimi križarskimi napadalci, so najprej požgali vse svoje premoženje, nato pa, da bi ne prišli v suženjstvo napadalcev oz. so raje, kot da bi se odrekli stari veri ter sprejeli krščanstvo, storili skupinski samomor, ki naj bi bil domnevno največji, kar jih pomni zgodovina.
Tragični litvanski zgodbi iz 14. stoletja, ko so križarji še vedno rovarili tudi po naših krajih (Povezava: Križarski pohod proti Kobaridcem), bi vzprednice morda lahko našli tudi v Prešernovem Krstu pri Savici, kajti ne gre pozabiti, da so se podobne zgodbe, v času izganjanja staroverstva in nasilnega pokristjanjevanja naših prednikov, dogajale tudi na naših tleh.
