Saj ne vem, kako naj povem, da vse skupaj ne bo (ponovno) slišati kot jokanje, kot je nedavno tega podoben zapis označil nek vsevedni gospod, ampak…
Odrasel človek sem in pravico imam da jokam. Že Šifrer je rekel: »Boj se ljudi, ki ne znajo jokati…«
Tokratna zgodba je ponovno žalostna. In še bolj žalostna bo, ko jo boste prebrali in projicirali zadevo na vsakdan.
Ideja ustvariti zdravstveni dom je bila zelo inteligentna stvar. Za Nobelovo nagrado. Prvotno je bila namenjena bolnim ljudem, da so prišli do zdravnika. Ta ga je diagnosticiral in potem napotil do lekarne, specialista ali pa nudil prvo pomoč.
Sedaj prihajajo novi časi. Prihaja obdobje, ko bolni otroci ne smejo prestopiti praga zdravstvenega doma ter stopiti do svojega pediatra, ki lahko v miru pregleda otrokovo kartoteko, se mu nasmeje in mu morda da celo štempiljko.
Sedaj so zdravstveni domovi namenjeni tistim, ki so zdravi. Bravo. Vrhunec inteligence.
Takole z malim sedim na robniku med avtomobili, ker vrli Zdravstveni dom Kamnik omogoča po novem, čakalnico v naravi.
Mimo se vozijo reševalna vozila, v bližnjem baru se pije pivo in kadi cigaret…
Skupaj pozdraviva četico gradbenih delavcev, ki so šli verjetno v bližnjo trgovino na malico in opazujeva lipo, ki cveti ter mamico, ki še z manjšim pikcem kot je naš, stoji na soncu, na +30, verjetno z vročino, saj so konec koncev predelali garažo v super ambulanto za vročinska stanja.
Res denar vložen v zdravstvo in izkoriščen v pravi meri. Še dobro, da je šla gospa z dvema otrokoma stran in se je jašek z robnikom sprostil. Malo zbrcam stran ogorke in se usedem… Saj ni tako slabo, imava vsaj robnik v senci!
Čakam samo še na to, da bodo ambulanto preselil pod lipo, kjer bo kljub temu, da je na parkirišču, veliko bolj prijetno kot v garaži, ki se takoj po vstopu z daljincem tudi zapre. Da prestrašeni otrok ne uide.
Bravo zdravstvo, bravo zdravniki in bravo psihologi, ker je vse to tako zelo ok. Res ste se dobro spomnil.
Po petih minutah pa… »Naslednji!«
Ja, toliko si vzamejo na pacienta. Toliko smo vredni.
Pet minut…
Rok Zore, Kamnik
