Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Ponovno se je potrdil slovenski pregovor, da ko “mački stopiš na rep, zamijavka”. Veseli me, da je gospod U. Bergant spoznal svojo zmoto glede nadzornih kamer, ki jih je nezakonito – izven svoje parcele „nabil“ na debla smrek na Veliki planini. Se pač zgodi, da človek v svoji prepotentnosti naredi tudi kakšno neumnost.
Njegovega zmedenega otrobovezništva pa ne bom komentiral ne zdaj, ne v prihodnje več.
Žalosti pa me, ker omenjeni gospod ni razumel oziroma ne razume pomena mojega prejšnjega prispevka (Nadzorne kamere na Veliki planini), objavljenega na informativno-satiričnem portalu „Kamnik Info“, predvsem pa ne zadnjega stavka, kjer sem zapisal, da bi radi nekateri Veliko planino spremenili v Monaco. Mogoče bi bolje razumel, če bi namesto Monaco napisal Las Vegas. Namreč njegove nezakonito nabite nadzorne kamere na debla smrek okoli njegove parcele so samo vrh ledene gore, kar zgoraj omenjeni gospod, ki se samovšečno v medijih razglaša za velikega naravovarstvenika in ljubitelja Velike planine počne – ob adaptaciji svoje koče, na naslovu Velika planina 40.
Zategadelj bom bralcem, predvsem pa njemu, malo podrobneje razložil, za kaj gre. Morda bo pa potem le razumel bistvo mojega spisa.
Bivše sindikalne (počitniške) koče, ki jih je na Veliki planini preko 150, so v letih po osamosvojitvi Slovenije v večini prehajale v privatne roke. To je znano dejstvo. Nekateri so jih kupovali za lastne (družinske) namene, drugi kupci pa so v teh sindikalnih kočah videli nakup kot finančno naložbo, oziroma so se odločili za nakup koče v komercialne namene – za oddajanje oziroma trženje. Nekateri so imeli možnost in priložnost kupiti več teh koč in jih bolj ali manj uspešno tržijo tudi danes. Večino teh koč je bilo potrebno na začetku, pred trženjem obnoviti, tako zunanjost kot tudi znotraj. Do tu vse lepo in prav, celo pohvalno.
Vendar pa nastane problem pri obnovi zunanjosti koče in njeni okolici (parcela, ki pripada koči), kjer nekateri lastniki koč(e) nimajo občutka, kaj je dovoljeno in kaj ne. Obstajajo sicer napisana in nenapisana pravila, kakšen mora biti zunanji izgled počitniške koče na Veliki planini in njeni okolici (tu je mišljena parcela, ki pripada koči). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS) skrbi, da se adaptacije počitniških koč na Veliki planini izvajajo v skladu s pravili, ki sledijo dediščini arhitekta Vlasta Kopača. To pomeni, da zunanji izgledi počitniških koč na Veliki planini ne smejo odstopati od idejne zasnove, ki jo je oblikoval omenjeni arhitekt. Pravila so zelo jasna in striktna, npr. vrsta, oblika in naklon strešne kritine, lokacija in velikost oken, gabariti objekta, itd., itd.
Tu so vsaka odstopanja od zapisanih standardov nedovoljena in se smatrajo kot “črna gradnja”.
Morda bo gospod U. Bergant lažje doumel pomen mojega prejšnjega prispevka, če bom (bralcem) postavil nekaj retoričnih vprašanj:
1. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi lastniki počitniških koč na Veliki planini „nabijali“ nadzorne kamere po deblih smrek, ki niso na njihovih parcelah (kljub temu, da bi dobili dovoljenje pašne skupnosti za „uporabo“ smreke)?
2. Kakšna bi bila videti Velika planina, če bi vsi lastniki počitniških koč na svoje „škarpe“ in ograje namestili po 15 in več svetlobnih teles (reflektorje, luči), ki bi njihove koče zvečer in ponoči osvetljevale in bile videti všečne (ali pa tudi ne) obiskovalcem? In to na višini 1.600 m nad morjem.
3. Kakšen planinski (ne)mir in (ne)tišina bi bila na Veliki planini, če bi vsi lastniki planinskih koč na Veliki planini nameščali ob kočah zunanje enote klimatskih naprav oziroma toplotnih črpalk?
Nisem strokovnjak na področju GDPR zakonodaje, nisem strokovnjak na področju svetlobnega onesnaževanja našega planeta – na višini 1.600 m nad morjem in tudi nisem strokovnjak na področju onesnaževanja našega okolja s prekomernim hrupom.
Prepričan pa sem, da za vse te degradacije pri adaptaciji počitniške koče na Veliki planini 40 in narave okoli koče, ki jih izvaja gospod U. Bergant ne potrebuješ biti strokovnjak, kajti na daleč se vidi, da to niti približno ni v skladu z ljubiteljstvom Velike planine in varstvom narave. Še več, to so “črne gradnje”. To so mi tudi potrdili na ZVKDS, ko so si preliminarno ogledali fotografije z omenjenega objekta in zategadelj predali zadevo v uradni postopek.
Lansko leto so morali mobilni operaterji (Telekom, Telemach, A1) na novo zgrajenem objektu zgornje postaje 6-sedežnice na Gradišču, kjer imajo klimatizirane prostore, na zahtevo ZVKDS umestiti zunanjo enoto klimatske naprave v notranjost objekta, torej niso je smeli namestiti na zunanjo steno objekta, gospod U. Bergant pa v posmeh vsem zahtevam in pravilom namesti zunanjo enoto klimatske naprave na kamnito zidani žar pred kočo, na višino > 2 m, češ “naj se vidi razkošje”. Bolano . . .
Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport bodo stekli določeni verifikacijski postopki glede sofinanciranja adaptacije omenjenega objekta.
Na žalost opažamo, da se na Veliki planini dogajajo stvari, ko si nekaj zelo agresivnih “mini tajkunčičev” privošči “rabote”, ki – preprosto niso dovoljene na Veliki planini.
Gospod U. Bergant, če bi želeli iz Velike planine narediti Las Vegas, si kupite direktno enosmerno letalsko vozovnico Frankfurt – Las Vegas in uživajte v tamkajšnjem življenju, polnem hrupa, nočne svetlobe, zabave in še česa.
Veliko planino pa bomo ohranili na način, kot je je zasnoval naš arhitekt Vlasto Kopač. Prepričan sem, da če bi arhitekt Vlasto Kopač danes videl vašo počitniško kočo na Veliki planini 40, bi se hudo obračal v grobu.
To soboto, 19. oktobra 2024 bo na Veliki planini projekcija dokumentarnega filma o arhitektu Vlastu Kopaču. Ne vem sicer, če ste gospod U. Bergant povabljeni na omenjeno projekcijo, vsekakor pa bi vam ogled tega filma koristil, da bi se streznili – glede vseh degradacij, ki jih počnete na Veliki planini.
Velika planina mora in bo ostala taka, kot si jo je zamislil slovenski arhitekt Vlasto Kopač, kljub poskusom nekaterih tujkov, ki jo želijo močno degradirati.
“Mi že vemo zakaj, saj nismo od včeraj”.
mag. Bojan Edvard Frantar, dr.vet.med.,
Višnja Gora
