V trenutku prebujanja sobotnega jutra me, poleg budilke, prebudi še klic brata: »Kure je pomorila lisica in je še za mrežo kokošnjaka!«
Kar odneslo me je iz kopalnice do hleva, kjer me je čakal grozljiv prizor pomorjenih kokoši. Kokoši, ki si jih je kupil še ne 10 letni sin Ožbej, saj bi poleg telička imel rad še kakšno svojo žival, in renčeča lisica, ki je sedela na letvah namenjenim prenočevanju kokoši.
Ne, nisem izgubil glave, ampak sem brez obotavljanja poklical št. 113. Predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti vseh ostalih doma (pri nas v hlevu smo že imeli popolno zaporo prometa z živino zaradi stekle živali v čredi in vsi, s takrat še z živim očetom, smo morali hoditi na nujno cepljenje in opazovanje v Ljubljano – sam pa sem prebolel težko zoonozo z zahtevnim operativnim posegom) in prav zaradi tega sem še toliko bolj previden.
Po kakšni uri se pripelje na dvorišče kmetije lovec, ki najprvo pove, da na dvorišču ter v hlevu ni lovno območje in to ni v njihovi pristojnosti, a po nekaj besedah si le ogleda kraj “zločina” in ugotovi, da res boljše, kot je varovano, bi skoraj ne moglo biti, saj mu je bila pokazana pot kje je lisica pobegnila nazaj v naravo.
Takrat pride sinko in vidi »morijo« lovcem v upravljanje zaupane lastnine. Prevzame ga grozen jok in tudi bes – pa zakaj prav njemu in to že drugič to zimo. Tudi srce lovca se je zalomilo in je poklical gospodarja družine, ki je arogantno odgovoril, da to ni njegova skrb in briga ter izklopil telefon.
Na spletu sem našel naslov ter kontakt lovske družine in kaj hitro se oglasi mož zrelih let. Na začetku se mi je zdelo, da ima srce – toda takoj je dal vedeti, da sem sam kriv, ker imam domače živali v prostoru kjer je doma lisica. Nobene pomoči nisem vreden, niti odškodnine, saj naj bi oni (lovska družina) 100% izpolnili normative, zato naj si poiščem pomoč na Zavodu za gozdove in krajevno zapriseženi izvedenec je prost, ker je sobota, zato naj se z poginulimi živalmi znajdem kot vem in znam, da iskanje pooblaščenega higienika za odvoz ni njihova pristojnost.
Dragi in spoštovani člani in članice zelene bratovščine, res nisem vedel, da z odhodom starejših, mogoče tudi onemoglih tako, dvigate svoj »ego« na račun majhnega človeka, človeka, ki ne sme nositi in razkazovati orožja kot vi, vi ki se vozite v dragih vozilih višjega cenovnega razreda in streljate iz njih kot bi bili na »safari« lovu ter si nabirate trofeje, a pozabljate, da če bi ne bilo kmeta, se tudi ti trofejni primerki ne bi mogli preživeti ter da vam prav mi, lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, omogočamo vašo dejavnost brezplačno – za HVALA pa dobimo takšen odnos!
Upam, da to sinu ne bo odvrnilo veselja in ljubezni do dela v potu svojega obraza za tako opevano »samooskrbo« v raju pod Triglavom – a tudi Ve In Vi, lovke in lovci, boste morali malo stopiti iz višine svojega ega na realna tla in ako vodstvo lokalne lovske družine ni sposobno primernega in korektnega odnosa z vsemi deležniki v prostoru, naj odstopi. Če pa vedo, da je krivda v »L’ubl’ani«, pa naj s konkretnimi dejanji na to opozore pristojne.
Danes je bila v hlevu lisica, jutri bosta volk in medved čistila pašnike ovac, koz in govedi, pojutrišnjem bo šakal napadel vašega hišnega ljubljenčka in čez teden dni bomo brali v tisku ponovno brali črno novico o napadu na človeka in res Bog ne daj, da se potem še oglasi navček iz lin!
Zato je zadnji čas, da se zresnite, da se streznite in zamislite na Vam zaupano delo v loviščih vašega upravljanja, saj samo z res odgovornim delom lahko rešite poseljenost podeželja, ki je vsak dan bolj prazno in pusto, tudi z razlogom vašega včasih neodgovornega dela!
Res, da ura bije že dvanajsto – imate še trenutek ali dva časa, da rešimo ta kraj in prebivalce njega pred izumrtjem – razen, če mislite, da vam je vse dovoljeno in vse odpuščeno. In žalostno, da imate denar za drago orožje, drago opremo in ostali luksuz – nimate pa ne denarja kaj šele moralne volje popraviti škodo, ki jo povzroči vam zaupana lastnina; saj še v trgovinah piše, da škodo, ki jo povzroče vaši otroci ste vi kot skrbnik (beri starši, dedek, babica …) dolžni poravnati!
Žal lovci LD na našem območju tega o storjeni škodi in popravilu le te še niso dojeli, kljub temu da že otroci vedo, da se škoda ne sme delat!
Joško Romšak, Podjelše
(PS: Dogodek se je dogodil v soboto, 7. maja 2022, na območju LD Kamnik)
