Včeraj popoldne sem med sprehajanjem štirinožcev opazovala drevesni masaker, ki se je odvijal nedaleč stran. Natančna lokacija: Zikova ulica…
»Najbolj dragocena so velika košata drevesa, ki pregrevanje v prvi vrsti preprečujejo s senčenjem, poleg tega pa ozračje hladijo tudi preko t.i. evapotranspiracije. “Drevesa prek listov iz tal v ozračje oddajajo vodno paro in z dvigom vlage v zraku hladijo okolico,” je nedavno v intervjuju za N1 razložil strokovnjak za mestno gozdarstvo dr. Blaž Klobučar.
Glede na raziskavo, ki so jo lani objavili švicarski raziskovalci, imajo drevesa ravno v slovenskih mestih največji učinek na znižanje temperature mestnih površin. Primerjali so satelitsko izmerjene temperature površja na območjih, prekritih z drevesnimi krošnjami in brez njih v 293 evropskih mestih.
Ravno v slovenskih mestih – v raziskavo so vključili Ljubljano in Maribor – so zaznali največji učinek na znižanje poletnih temperatur v mestih. Razlika med temperaturo območja, ki ga prekrivajo drevesa, in golim betonom, je bila v povprečju kar 12 stopinj.« (Povezava: https://n1info.si/poglobljeno/infrardeca-kamera-in-meritve-n1-kako-razbeljene-so-ljubljanske-ulice/)
Bilo je le dan nazaj, ko sem prebirala zgornje besede. Včeraj popoldne sem med sprehajanjem štirinožcev opazovala drevesni masaker, ki se je odvijal nedaleč stran. Natančna lokacija: Zikova ulica.
Ni bilo malo gledalcev, ki so bodisi z varnih balkonov, kot nekdaj v popularnem Muppet showu opazovali dogajanje, bodisi kot mimoidoči. Tretji so se podvizali na ogled z igrišča ali bližnjega prebivališča. Ni bilo malo namrgodenih obrazov, nekdo je podelil meni in z mano opazujoči druščini svojo izkušnjo: »Le kaj počnejo?! Ni dolgo nazaj, ko so pri nas tako močno porezali drevesa, da je vse golo. Ni sence, sosed gleda sosedu v stanovanje. Prej je bilo prijetno, drevesa so rastla tako na gosto, da nisi videl skozi. Zdaj pa …,« zmaje z glavo.
Ne. Tudi sama ne vem, čemu tako drastični posegi. Mnogi obrazi opazujočih govorijo podobno. Ker me zanima, čemu, pristopim in povprašam.
Korenit poseg je bil izveden po naročilu upravnika bloka, na zahtevo stanovalca. Po obrazložitvi lažje razumem, čemu, pa vendar: je bilo res potrebno porezati vrh, največje veje? V času, ko se nam obeta vročinski val za valom? Ne gre počakati na čas, ko bi bil morda bolj primeren za kruto klestenje vej, če sploh (v tolikšni meri zagotovo)?
Bila je res čudovito naraščena in razraščena breza, tako bogata v svojem zelenju.
Ne pozabim znanke, ki mi je med pogovorom omenila pred časom ujeti pogovor v mimohodu. Ljudi, stanovalce blokov moti, ker nad avtomobili rastejo drevesa. Na drevesih pač posedajo ptiči, ki – kako svetoskrunsko – kakajo po njihovih jeklenih konjičkih. Morda komu prihranijo baterijo v budilki.
A resno; kako bi bilo, ko bi drevesa ne nudila zavetja drobnim letalcem? Kdo bi pozobal mrčes, ko bi se prekomerno namnožil? Tudi muhe so nam v napoto. In molji. Komarke. Še kaj. Drevesa cvetijo. Medijo. Cvetovi nudijo hrano čebelam in drugim opraševalcem.
Še pomnite, čemu »služijo« zadnji? Brez njih, ne pozabimo, bi na naše krožnike in v dlani, predvsem pa usta ne našli pot ne paradižniki, ne jabolka, hruške…
Drevesa nam dajejo senco, hladijo noge in pločevino. In glave. Dajejo nam kisik. In kolikor bolj in več se piše o tem, govori, toliko manj je vej in dreves v nam tako dragi nam občini.
Meni nepredstavljivo, nedoumljivo.
Naj rastejo in se gradijo stanovanja, nakupovalni centri, parkirišča in ceste. Živi naj beton! In asfalt! Saj je okusen, mar ne?…
Morda si tega niti ne želim okusiti. Raje jem hruške. In raje brišem kakce s svojih očal. In če opravi na ramo, baje celo nosi srečo.
Kartini Djalil,
ena tistih, ki za košenje trate uporablja ugovor vesti.
P.S.: Ali veste, za koliko se pregreje zemlja, ko pokosite do golega? Naj bo to današnja domača naloga.
