Čeprav se prileže ob toplih dnevih, pivo samo po sebi ni primerno za gašenje žeje, vsekakor pa ni nadomestek vodi, ki je potrebna za nadomestitev izgubljene tekočine v telesu ob vročini, ki prihaja v naše kraje.
Še dober teden nazaj smo se v trgovinah, čakajoči v vrstah, pomenkovali o dežju, inkontinentni Zofki in slabem vremenu ter tarnali in se spraševali kdaj bo kislega dežja konec. Kmalu za tem so pod Alpe posijali sončni žarki, v katerih smo dejansko uživali celo kakšne dva dni, preden smo se v koloni na pošti začeli pritoževati nad vročino, soparo in o vsem, kar pač pride s soncem.
Kljub temu, da je na vroč poletni dan pločevinka v roki že skoraj samoumevna, pa vas opozarjamo nad nevarnostmi, ki se skrivajo na dnu. Tisti, ki imate možnost ohladitve v morju in ležanja v senci, se na naslednje besede ne ozirajte, počivajte in uživajte. Ostali, ki ste primorani ob sončnih dnevih služiti plačo pa pozor: v času ko je sonce najmočnejše, poiščite senco, se zaščitite s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in zaščitno kremo. Pijte zadostne količine vode, izogibajte pa se kavi, pravemu čaju in alkoholnim pijačam, saj čeprav navidezno potešijo žejo v resnici dehidrirajo vaše telo.
Poslušajte svoje telo in vnesite vase dovolj tekočine, še zlasti, če opazite naslednje znake dehidracije; suha in lepljiva usta, zaspanost oziroma utrujenost, žejo, glavobol in omotičnost, pri močnejši dehidraciji pa se pojavi tudi pospešeno bitje srca in aritmija. Dehidracijo preprečimo s pitjem pred telesnimi aktivnostmi, še bolj pomembna pa je hidracija po njej. Pomembno je, da nadomestite izgubo vode in natrija, za kar pa navadna voda žal ni dovolj. Regeneracijska pijača mora biti tako sladka kot tudi slana, priprava pa je sila enostavna, v liter vode dodajte pol čajne žlice soli in šest sladkorja ter pijte po manjših požirkih.
Proti koncu tedna se bodo dnevne temperature gibale med 32 in 35 stopinjami, kar pomeni da nas bo zadel prvi vročinski val, zaradi hitre spremembe v temperaturi pa telo nima časa za prilagoditev, da bi lahko delovalo povsem normalno v takih razmerah. To lahko pripelje tudi do toplotne izčrpanosti, krčev in sončarice. Vročina najbolj prizadene starejše, otroke in bolnike s srčno-žilnimi obolenji, obolenji dihal, diabetike in nepokretne. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da morebitne težave s prihodom vročine preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To pomeni po naše, da se umaknemo v senco, omejimo fizično aktivnost, uživamo manjše in lahke obroke in pravilno izbiramo oblačila. Marsikdo se ob najhujši vročini umakne v zavetje klimatiziranega doma, vendar pa bodite pozorni na negativne učinke klimatskih naprav. Prostor je potrebno hladiti postopoma in ne na prenizko temperaturo, saj prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči glavobol, poslabšanje astme in vnetje nosne sluznice.
Za vaše zdravje in dušo se lahko za konec tedna odpravite ob bližnjo reko ali jezero, in tako kot v starih časih preživite kakšno uro stran od vrveža vsakdanjika, senca dreves in hladna voda pa bosta vsekakor napolnila tudi vaše baterije za začetek novega tedna.
Laura Hribar
