Gasilci so se z gašenjem intenzivnega dimniškega požara na Lokah v Tuhinju, ki bi kaj lahko botroval tudi uničenju stanovanjske hiše, ubadali kar dve uri in pol.
Danes, nekaj minut pred osmo zjutraj, so bili gasilci obveščeni, da je v stanovanjski hiši na Lokah v Tuhinju prišlo do dimniškega požara.
Pozivu na pomoč so se odzvali gasilci PGD Kamnik in PGD Srednja vas, ki so se, kljub številnim in dolgoletnim izkušnjam ter izurjenosti za ukrepanje ob tovrstnih požarih, z gašenjem intenzivnega požara ubadali precej dlje kot običajno. Intervencija je namreč trajala kar dve uri in pol, s svojim trudom pa so gasilci požar pogasili ter preprečili, da se ogenj iz dveh dimniških tuljav ni razširil v prostore in ostrešje stanovanjske hiše.
Tekom intervencije so gasilci očistili dve dimniški tuljavi, na prosto iznesli večjo količino saj, s termovizijsko kamero pregledali peč in celoten objekt, izmerili prisotnost nevarnih plinov ter temeljito prezračili stanovanjsko hišo, lastniku pa odsvetovali nadaljnje kurjenje vse dotlej, dokler kurilne naprave in dimnikov ne pregleda dimnikar oz. pooblaščena oseba.
Požar, spričo hitrega in strokovnega posredovanja gasilcev, k sreči ni povzročil večje škode. Na kraju požara so bili prisotni tudi policisti, ki pa, kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, na prizorišču niso zaznali elementov morebitnih kaznivih dejanj.
Dimniški požari so zelo nevarni, saj so nemalokrat vzrok za uničenje objektov in izgubo življenj, najboljšo preventivo za preprečitev dimniških požarov pa predstavlja redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih in dimniških naprav, zato vraža, ki pravi, da dimnikar prinašajo srečo, ni zgolj prazna marnja.
Foto: PGD Kamnik
Na straneh Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije imajo o dimniških požarih objavljen sledeč zapis, katerega branje toplo priporočamo vsakemu lastniku oz. uporabniku kurilne naprave in dimnika:
Zakaj bi tvegali, da v dimniku zagori? Ukrepajte pravočasno!
Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične.
Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim.
Kako preprečiti dimniški požar?
- kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi;
- preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar);
- zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom;
- kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati;
- v kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.
Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priložena kurilni napravi ob nakupu, dostopna pa so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in združenj. Splošna navodila z naslovom Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah so dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti. V smernici SZPV 407/12 pa je opredeljena požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav.
Kako ukrepati ob dimniškem požaru:
- ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke;
- dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca);
- o nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe;
- če je mogoče in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija;
- dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku;
- ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.
Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celizija.
Po dimniškem požaru
- dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba;
- če dimnik ni odporen na izžiganje saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo;
- spremeniti je treba način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika.
Vir: Besedilo je pripravljeno na podlagi določb predpisov, standardov, priporočil in drugih vsebin objavljenih na spletnih straneh ministrstev, služb, organizacij in podobno: Ministrstvo za okolje in prostor.
