Po planini se sprehaja medved

Medved, ki ga je pred časom zaneslo na kriva pota in je bil potem, ko je na različnih raztrgal več ovac, ustreljen na Ambrožu pod Krvavcem, je dvignil kar nekaj prahu ter povzročil kresanje različnih mnenj, ampak medvedov v naših krajih je več, kot si marsikdo sploh predstavlja.

Uplenjeni medved namreč še zdaleč ni bil edini medved na Kamniškem, saj lovci na območju med Menino in Veliko planino že več let opažajo stalno prisotnost vsaj treh medvedov, med katerimi naj bi imel največji že prek 200 kilogramov, opažena pa je bila tudi že medvedka z mladiči.

Enega izmed vsaj treh različnih medvedov, ki kolovratijo oz. prebivajo v naših gozdovih, je pred dnevi ujela tudi lovska kamera na enem izmed krmišč, ki ga imajo lovci urejenega v bližini Črnivca, kjer se je medo veselo lotil koruze in sadja, obenem pa se še nekoliko poigral s sodom, ki ga je za zabavo razmetaval naokrog.

 

Po ocenah lovcev gre za kakih 150 kilogramov težkega medveda, ki se v zadnjem času giblje predvsem na območju Kašne planine, planine Kisovec, Male planine in planine Dol, glede na to, da medved lahko v kratkem času prehodi velike razdalje, pa ga najbrž zanese tudi še kam drugam.

Panika je odveč, saj medvedi ljudem načeloma sicer niso nevarni, saj se običajno umaknejo še preden jih človek lahko opazi, ampak glede na to, da obstaja realna možnost, da na sprehodu po gozdovih morda srečamo tudi medveda, najbrž ne bo nič narobe, če še enkrat ponovimo nekaj navodil, ki nam ob morebitnem srečanju z medvedom lahko pridejo prav.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

• ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
• nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije