Najprej lahko zapišemo, da je žalostno, če že ne kar sramotno, da območje Kamniško-Savinjskih Alp iz naravovarstvenega vidika ni posebej zavarovano. V Sloveniji poznamo več oblik zavarovanja najdragocenejših naravnih območij, med katerimi so najbolj znane narodni, regijski in krajinski park. Trenutno imamo en narodni, tri regijske in štirideset krajinskih parkov. Po Zakonu o ohranjanju narave (53. člen) morata imeti narodni in regijski park »načrt upravljanja«, kar pomeni večjo stopnjo zaščite in organiziranosti.
Območje Kamniško-Savinjskih Alp je sicer v večji meri že vključeno v posebno varstveno območje EU Natura 2000, ki uveljavlja dve pomembni in zavezujoči direktivi, in sicer Evropsko direktivo o pticah iz leta 1979, ki je bila leta 2009 posodobljena, in direktivo o habitatih iz leta 1992. Čeprav Natura 2000 nudi določeno zaščito tega občutljivega gorskega okolja, pa bi bila za celovito zaščito in razvoj potrebna ustanovitev narodnega ali vsaj regijskega parka.
Ideja pravzaprav ni nova, saj so leta 2003 občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava predstavile pobudo o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe; sporazum o ustanovitvi parka je bil podpisan 19. decembra 2005. Potem pa je leta 2012 Ministrstvo za okolje in prostor postopek ustanavljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe ustavilo, in sicer »zaradi ne dovolj velikega konsenza lokalnih skupnosti. Za nadaljevanje ustanavljanja še vedno obstajajo možnosti, vendar le ob sodelovanju in aktivni podpori vseh lokalnih skupnosti.« (Projekt ustanavljanja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe)
Zgodba o zaščitenem naravnem parku na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp pa ima dejansko že dolgo zgodovino, kajti že med obema svetovnima vojnama so se pojavile pobude za njegovo ustanovitev. Celjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD) je celo odkupila zemljišča za narodni park, a ji je načrte prekrižala 2. svetovna vojna. Po vojni pa je dr. Angela Piskernik (1886-1967), prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja, predlagala ustanovitev »Jugoslovansko-Avstrijskega visokogorskega narodnega parka«, ki bi zajemal območje Kamniško-Savinjskih Alp in bi segal tudi čez našo severno mejo. Daleč pred ustanovitvijo EU je bila to res smela ideja. Zanimivo je tudi, da je bila dr. Angela Piskernik, ki je med drugim zaslužna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, pred 1. svetovno vojno zaročena z znanim Kamničanom, umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem dr. Francetom Steletom, a je vojna preprečila njuno poroko.
Čeprav ima torej ideja o ustanovitvi zaščitenega naravnega parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp že »dolgo brado«, pa je vsako razglabljanje o tem, zakaj je bil ta projekt vse doslej neuspešen, povsem neproduktivno. Bolj pomembno pa se je vprašati, zakaj se skoraj desetletju po tem, ko je Ministrstvo za okolje začasno ustavilo projekt, nihče ni zares zavzel za premik naprej? Zakaj po vsem tem, kar že bilo storjenega, ne zmoremo dokončati ustanovitve regijskega parka. Pri tem pa ne gre samo za naravovarstveni vidik, temveč tudi za dolgoročni turistični, kulturno-zgodovinski, etnološki, športni in še kakšen razvoj tega območja.
Prav tako je treba poudariti, da je območje Kamniško-Savinjskih Alp pomemben vodni vir za številne prebivalce Slovenije. Pred kratkim predstavljena analiza vodnih virov, ki sta jo pripravila člana Jamarskega kluba Kamnik Rajko Slapnik in Vido Kregar, kaže na problematičnost onesnaženja vodnih virov, ki izhaja predvsem iz Velike planine (Stanje vodnih izvirov pod planino).
Vir: Kamničan/ka – Časopis občine Kamnik, 4. decembra 2020, leto 5, številka 21
Tudi v zadnjem opaženo netrajnostno ravnanje z gozdovi na območju Kamniške Bistrice, na kar opozarjamo v naši iniciativi, ima lahko škodljive posledice tako za prihodnost turizma kot tudi za slabšo odpornost okolja, ki je že tako močno obremenjeno zaradi posledic globalnega segrevanja (vse hujša neurja, velike količine padavin in daljša sušna obdobja).
Številni problemi kar kličejo k čimprejšnji ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (upamo, da tokrat zares), ki bi predstavljal pomemben korak v smeri sistematične zaščite in ohranitve tega dragocenega in občutljivega okolja. V Civilni iniciativi za Kamniško Bistrico smo zato kot prvi korak v tej smeri pripravili spletno peticijo Pobuda za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.
Vabljeni, da jo podpišete.
Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico
Pobuda za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
