Bil sem eden od 134. pohodnikov, ki smo se 23. junija udeležili tretjega pohoda bosonogih na Vovar, 940 metrov visok hrib pred kamniškimi gorami. Start in cilj pohoda sta bila na domačiji Jožeta Sodnika v Gozdu.
Organizatorji, ki sta jih vodila domačina Pavel in Irena Žvelc, so se zelo izkazali. Že pred pohodom so traso označili s trakovi in na pretežno gozdni krožni poti odstranili zelenje, da smo pohodniki lažje opazili oster pesek, večje kamne in korenine. Ob prihodu so vsakega posebej zelo prijazno sprejeli, zapisali njegove rojstne podatke, kraj bivanja, podelili majice in postregli z izdatno malico.
Pred odhodom na pot je Pavel Žvelc dal kratka navodila, župnik Pavel Pibernik opravil kratek obred in udeležencem zaželel, da bi v prijateljski družbi na poti uživali in se vrnili brez poškodb. Potem smo v lepih majicah z napisom BOSONOGI VOVAR v koloni krenili proti Vovarju. Vsi udeleženci smo brez poškodb in večjih težav premagali 4,6 kilometrov dolgo pot. Lahkotno sta stopala tudi najmlajša pohodnica 5 letna Eva Ajdovec in najmlajši pohodnik 3 letni Nejc Avbelj, še posebej poskočna pa sta bila najstarejša pohodnika: 77 letna Joži Klemenc in 83 letni Vilijem Dolenc. Pohoda se je udeležila tudi štiričlanska družina Ajdovec iz Znojil. Da je bila udeležba mednarodna, sta s svojo prisotnostjo omogočila Magda in Silvo Brodej, zakonski par iz Nizozemske.
Bosonogega pohoda so se udeležili tudi člani kvarteta Homški ptički, ki so že med pohodom in na zaključni prireditvi ubrano prepevali domoljubne slovenske pesmi. Udeleženci smo jim prisluhnili, nekateri z njimi sodelovali in jih nagrajevali z glasnim ploskanjem.
Na vrhu smo potegnili za vrvico zvončka želja, se odžejali, malo odpočili in se potem vrnili v dolino, Tam nas je že čakalo veliko korito s čisto vodo, kjer smo si umili noge ter zelo okusen golaž, voda in pivo, da smo potešili lakoto in žejo.
Potem je sledila samo še zaključna prireditev. Vsi udeleženci smo dobili praktična darila, ki so jih prispevali pokrovitelji, vsi tisti, ki so celotno pot prehodili bosi pa še zelo lepo medaljo. Medalje je podelil glavni pokrovitelj pohoda Jože Sodnik.
S svojo prisotnostjo na zaključni prireditvi je pohodnike počastil Janez Repnik, ki je bil na prvem in drugem pohodu najstarejši udeleženec. Letos zaradi poškodbe noge ni mogel sodelovati, zato sta mu Pavel in Irena izkazala čast tako, da je on prvi čestital najstarejšemu pohodniku in mu izročil medaljo, kar je bilo zelo ganljivo.
Najmlajša udeleženka, najmlajši udeleženec, najstarejša udeleženka, najstarejši udeleženec in najbolj številna družina pa so dobili še posebna darila. Ob slovesu so Homški ptički zapeli še nekaj lepih pesmi.
Bilo nam je zares lepo, zato smo si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo.
Rudi Ocepek
Ugodni učinki bose hoje
Že Stari Grki so vedeli, da bosa hoja koristi zdravju, sodobni znanstveniki pa so zdravilno moč bose hoje z različnimi raziskavami tudi dokazali. Bosa hoja po kamnih, pesku, mivki, travi in drugih površinah spodbuja razvoj stopalnih mišic in vezi, kar je pogoj za jačanje stopalnih lokov, glavnih blažilcev sil, ki pri stoji, hoji in teku delujejo na stopalo. Stopalni loki omogočajo, da se stopalo prilagaja različnim podlagam po katerih hodimo, njihovo prožno gibanje pa izboljša tudi pretok krvi v stopalih.
Če so stopalne mišice in vezi oslabljene, se stopalni loki povesijo. Takemu stopalu rečemo plosko stopalo. Zaradi ploskega stopala je pogosto omejena gibljivost, pojavijo pa se tudi bolečine v mišicah, vezeh in kosteh nog ter zaradi neprimerne drže tudi bolečine v hrbtenici. Učinkovita pomoč pri ploskih stopalih so izbrane vaje in tudi bosa hoja.
Otrokom se stopalni loki postopoma razvijejo, zato ortopedi priporočajo naj že malčki hodijo čim več bosi. Ogrodje otroškega stopala je ob rojstvu iz hrustanca in šele kasneje okosteni, stopalni loki pa se razvijejo šele med tretjim in petim letom. Razvoj prožnih stopalnih lokov pri otroku je zelo pomemben za pravilen razvoj hrbtenice.
Bosa hoja koristi tudi mladostnikom in starejšim. Ne izboljša samo telesne drže, ampak tudi ravnotežje in koordinacijo telesa. Draženje podplatov, ki so v neposrednem stiku s podlago, spodbuja delovanje možganov in drugih organov, kar izboljša zdravje, spomin in preprečuje prezgodnje staranje.
