V času pred 1. novembrom, dnevom spomina na mrtve, ko večina ureja grobove preminulih sorodnikov, prenekatero spominsko obeležje, žal tudi v občini Kamnik, že vrsto let ostaja pozabljeno, neočiščeno in zanemarjeno, četudi je postavljeno v spomin na talce in borce, ki so dali svoja življenja za svobodo in domovino.
Eno izmed takšnih, domala od boga in ljudi, oziroma bolje rečeno, od pristojnih, ki jim je z javno funkcijo ali službo naložena tudi skrb za dpomenike, pozabljenih spominskih obeležij, je bilo še do nedavnega tudi spominsko obeležje Črni pri Kamniku, ki mu skrbna roka, razen morebitnega občasnega venca ali sveče, najbrž že nekaj desetletji ni posvetila večje pozornosti.
Z algami, mahom in nesnago desetletji zamazan spomenik v Potoku pri Črni, bi najbrž svojo klavrno podobo kazal še danes, če bi spomenika, na pobudo (in stroške) Janeza Pavlina oz. Baleževega Janeza, gostilničarja iz Šenturške gore, ki ima svoje korenine v Črni pri Kamniku, spomenika ne očistil Ivan Krivec, ki je v minulih letih poskrbel za obnovo in očiščenje številnih spomenikov in spominskih obeležij razen tega pa, ob pomoči znancev in prijateljev, pod Štefanjo goro v sosednji občini Cerklje uredil tudi Spominski park tovarištva Davovec.
Spomenik talcem in borcem v Potoku pri Črni, katerega čiščenje je zahtevalo kar nekaj časa in truda, je zdaj, po zaslugi Janeza Pavlina in Ivana Krivca, znova čist in spodoben, Janez Pavlin in Ivan Krivec, pa si za svojo samoiniciativno pobudo in očiščenje spomenika, zagotovo zaslužita tudi javno pohvalo in zahvalo za dobro opravljeno delo, zahvaliti pa se je potrebno tudi dr. Marku Lundru, ki je že pred tem poskrbel za ureditev zanemarjene okolice spomenika. (Povezava: Občina lepše skrbi za krožišča kot za grobišča in spomenike)
Spomenik iz obdelanih kamnitih kvadrov, arhitekta Mirka Zupančiča, je bil leta 1949 postavljen v spomin na 51 talcev, ki so bili ustreljeni 8. 7. 1942, in 64 borcev, ki so padli v zadnji nemški ofenzivi 1944/45.
