Za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni po poplavah prekuhavajte vodo in skrbite za higieno. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil priporočila in usmeritve v zvezi s pitno vodo in ravnanjem z živili v primeru poplav.
Dobro je vedeti
Povzročitelji nalezljivih bolezni so očem nevidni. Lahko se okužimo ob stiku z na videz čistimi predmeti in zdravimi ljudmi. Nekatere bolezni se lahko prenesejo z glodavcev na človeka zaradi vdihavanja zraka, ki vsebuje mikroorganizme, ki se nahajajo v iztrebkih glodavcev. Prav tako lahko pride do okužbe zaradi zaužitja onesnažene hrane in vode.
S cepljenji se lahko dodatno zaščitimo pred:
- Tetanusom (z obnovitvenim cepljenjem proti tetanusu),
- Hepatitisom A.
Prekuhavanje vode
Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Prebivalci Slovenije naj spremljajo obvestila upravljavca vodovoda glede morebitnega prekuhavanja pitne vode.
V kolikor je izdan ukrep o prekuhavanju, dosledno upoštevamo navodila. Pomembno je, da vodo pogosto prekuhavamo. Lahko uporabljamo embalirano pitno vodo.
Navodila o prekuhavanju vode za prehrano
Pitno vodo razkužujemo s prekuhavanjem – 3 minute vretja. Če je voda motna, jo predhodno zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo skozi več plasti čiste, prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo)…
Prekuhano vodo shranimo na hladnem v zaprti oz. pokriti posodi, da se naknadno ne onesnaži. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.
Navodila v zvezi s pitno vodo:
- Navodila o prekuhavanju vode
- Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode
- Kriteriji za razglasitev ukrepa prekuhavanja pitne vode
Ravnanje z živili
Usmeritve glede ravnanja z živili:
- Ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo
- Zagotavljanje varne hrane in pitne vode ob poplavah
Nepoplavljena živila
Umaknemo vsa živila iz potencialno ogroženih prostorov na varno. Polagamo jih na ustrezne podlage (palete ipd.) v suhih, temnih in zračnih prostorih, ločeno od kemikalij, goriva … Omogočimo zračenje okrog živil, vrečke zlagamo križem.
Poplavljena živila
Uporabimo:
Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo; preložimo jo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki so prišla v stik s poplavno vodo; ta živila so najverjetneje varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in razkužimo skladno z navodili; pri tem pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Živila, shranjena v hladilnikih in zamrzovalnikih, če le-ti niso bili poplavljeni in ni prišlo do daljšega izpada električne energije.
Obvezno zavržemo:
- Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo.
- Živila, ki vsebujejo tujke (npr. delce embalaže).
- Plesniva živila.
- Pločevinaste konzerve z živili, ki so kadarkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb.
- Živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
- Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, saj praviloma velja, da kemičnih snovi (npr. naftnih derivatov) ne moremo sprati z živil.
- Razlito in razsuto hrano pometemo in nemudoma odstranimo, da ne privablja glodavcev, mrčesa.
Ravnanje z živili v zamrzovalnikih in hladilnikih
Ob poplavah lahko pride tudi do izpadov električne energije. Kljub številnim skrbem, bodimo pozorni tudi na ravnanje z živili v hladilnikih in zamrzovalnikih. Preverimo njihovo ustreznost. Nikoli ne ocenjujemo živil samo po videzu in vonju. Če pa je že videz ali vonj živil sumljiv ali neprimeren, živila raje zavrzimo.
Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo.
Med izpadom električne energije hladilnikov in zamrzovalnikov ne odpiramo, če to ni nujno potrebno.
Več informacij najdete na naslednji povezavi.
Prostori po poplavah
Poskrbimo za osebno varnost pred vstopom v prostore
Pred vstopom v prostore vedno najprej zagotovimo, da smo varni pred električnim udarom in zastrupitvijo s plinom.
Pri čiščenju prostorov je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato v delo ne vključujmo oseb, ki so dovzetnejše za okužbe (otroke, starejše osebe, nosečnice, kronične bolnike). Čim manj naj se tudi zadržujejo v teh prostorih.
Priporočamo uporabo osebne varovalne opreme (rokavice, zaščitna halja, gumijasti škornji) ter dosledno umivanje in razkuževanje rok.
Zaščita pred plesnimi
Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami nudijo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Prostore, ki so bili poplavljeni zaprti več dni, obravnavamo, kot da so onesnaženi s plesnimi. Pri delu v takih prostorih uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno obrazno masko FFP3, gumijaste rokavice, zaščitna očala).
Čiščenje prostorov pred poplavami
Prostore prezračimo in iz njih odstranimo opremo in predmete ter jih očistimo, operemo s čisto vodo in čistili. Z vodno cevjo očistimo tla in stene s čisto vodo. Razkužimo tla, stene in predmete, ki smo jih predhodno odstranili iz prostorov. Uporabljamo ustrezno razkužilo (npr. klorove preparate). Čistila in razkužila pripravimo in uporabimo po navodilih proizvajalca. Očiščene in razkužene prostore prezračimo, ogrejemo in posušimo. Ko so prostori, police, oprema čisti in suhi, lahko živila vrnemo na prvotno mesto.
Razkuževanje površin
