Poslikava panjskih končnic na Ožbovčevi domačiji

Člani Likovnega društva Mengeš smo se na povabilo čebelarja Sebastjana Romšaka že četrtič udeležili tradicionalnega junijskega druženja na »Ožbovčevi domačiji« na Podjelšah v Mekinjah, in sicer 12. in 13. 6. 2023.

Namen druženja je bil tudi tokrat poslikava čebelarjevih panjskih končnic. Ob prijetnem druženju z gostiteljevo družino je vsak član društva poslikal vsaj eno panjsko končnico ali panj z izbranim motivom. Pod Ožbovčevem toplarju so tako člani poustvarjali tradicionalne motive panjskih končnic, nekateri pa so ustvarili popolnoma nove motive.

Tovrstna ljudska umetnost sega daleč v 18. stoletje. Slike, ki so jih slikali preprosti, največkrat samouki slikarji, imajo po večini figuralne motive. Znanih je več kot 600 različnih motivov. Med najbolj znanimi so: Hudič brusi babi jezik, Mož se vrača pijan iz gostilne, Babji mlin (ponazarja hudiča, ki v mlin nosi staro in grdo žensko, ven pa jemlje mlado in lepo), Kmečka tožba (ponazarja dva kmeta, ki se prepirata za kravo, odvetnik jo pa molze), Žena, ki vleče moža iz gostilne in drugi.

Že naslovi motivov nam povedo, da so ljudski slikarji poleg verskih, zgodovinskih, vojaških slikali tudi motive iz vsakdanjega kmečkega življenja pa tudi motive, ki opozarjajo na človeško neumnost in tudi take, ki na šaljiv način zasmehujejo tako moške kot ženske.

Čebelarji so jih nameščali na svoje panje, da bi jih ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, za katere so verjeli, da bodo varovali čebele.

Od leta 2018 je poslikava panjskih končnic vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

Tako smo člani Likovnega društva Mengeš v prijetnem druženju, polnem smeha in veselja, obujali tradicijo poslikave panjskih končnic. Medtem ko je gostitelj skrbel, da želodčki niso krulili in grla niso bila suha, so nastajale prave male umetnine, ki bodo polepšale čebelji domek.

Zapisala: Estela Podgoršek
Fotografije: Helena Testen, Lojze Burja