Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
V noči na god svete Barbare se je v 86. letu poslovil Janez Majcenovič iz Kamnika. Pogreb bo v soboto, 8. decembra, ob 12. uri na kamniških Žalah. V duhu pokojnikove življenjske poti svojci hvaležno odklanjajo cvetje in sveče ter naprošajo za podporo obnove objektov pri Sv. Primožu nad Kamnikom.
Janez Majcenovič, rojen v delavsko-obrtniški družini na Perovem v Kamniku, je osnovno šolo in nižjo gimnazijo obiskoval v domačem mestu, višjo gimnazijo (Realko) pa v Ljubljani. Tam je maturiral, nato študiral matematiko na Prirodoslovno matematični fakulteti in leta 1960 postal diplomirani matematik.Kot sicer nadobuden profesor pa že kmalu po začetku službovanja zaradi očitkov politične neprimernosti v pedagoških vrstah ni bil več zaželen.
Pot poklicnega izpopolnjevanja in specializacije ga je iz Ljubljane preko Beograda vodila na ugledne tuje ustanove v Nemčiji, Avstriji in tedanji Sovjetski zvezi. Usposobljenost v mladi panogi računalništva in specializacija za vodilne zavarovalne delavce sta mu kot profesorju matematike in poslovne matematike širili zadolžitve in stopnjevali poklicno odgovornost pooblaščenega aktuarja, zavarovalnega matematika, sodnega izvedenca, vodilnega zavarovalnega delavca – direktorja sektorja računalništva in informatike ter višjega svetnika na področju bančništva. Posvečal se je tudi pedagoškemu področju kot profesor poslovne matematike, fizike in računalništva na srednjih šolah ter različnih stopnjah izobraževanja odraslih.
Življenje in delo Janeza Majcenoviča ob poklicni usmerjenosti vseskozi pomembno opredeljuje tudi področje kulture. Od svojega šestega leta do danes je zvest cerkvenemu petju na kamniških korih; bil je soustanovitelj Mešanega pevskega zbora Planika v Kamniku in član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dvaintrideset let je bil dejaven v vrstah Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik, in sicer kot član zbora, odbornik in solist baritonist.
Pri LIRI je nastopal v več kot 50 solističnih vlogah, med njimi je bilo pet krstnih izvedb; posnel je dve veliki gramofonski plošči, štiri kasete in več radijskih oddaj; sodeloval je na številnih koncertih po Sloveniji in odmevnih gostovanjih v tujini, na festivalih in tekmovanjih. Nastopal in snemal je tudi z drugimi kamniškimi zbori, kot so Cantemus, Titan in Cerkveni zbor Stranje. Kot solopevec je nastopal na številnih koncertih, recitalih, spominskih prireditvah in najrazličnejših priložnostnih slovesnostih ob spremljavi orgel, klavirja, citer, kitare, pihalnega in simfoničnega orkestra. Kot član tria Kamniški koledniki je v vlogah (so)pevca, povezovalca, recitatorja in avtorja veznih besedil gostoval v številnih krajih po Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi v Nemčiji, Švici, Angliji, na Švedskem, v ZDA in Kanadi, v Argentini, Braziliji, Urugvaju in Avstraliji.
Najvidnejše poudarke s poklicno-strokovnega in ljubiteljsko-kulturnega področja v življenjepisu Janeza Majcenoviča dopolnjujejo tudi druge dejavnosti, ki segajo od njegovega prispevka kamniškemu športu in šahu do doprinosa k boljšemu poznavanju (kamniške) zgodovine, spodbujanju domoljubja in utrjevanju širše humanistične zavesti.
Bil je odbornik, tajnik, načelnik in tehnični vodja Plavalnega kluba Kamnik ter tekmovalec in funkcionar v Šahovski sekciji društva Solidarnost. Desetletja njegove družbene dejavnosti zaznamujejo aktivno sodelovanje s pomenljivimi prispevki v Občinski izobraževalni skupnosti, Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in ne nazadnje v njegovi domači Krajevni skupnosti Perovo. Dejaven je bil tudi v publicistiki: avtorsko navzoč z objavami številnih člankov in prispevkov tako v strokovnih kot poljudnih publikacijah, dnevnih časopisih in lokalnih glasilih; s temami od zavarovalstva, računalništva, informatike in ustavnih preobrazb do obravnav zgodovine; z oživljanjem in posredovanjem krajevnega, narodnega, svetovljanskega spomina; z upoštevanjem pozabljenih ali prezrtih dejstev, dogodkov, osebnosti in njihovih stvaritev …
Ob vseh teh dejavnostih pa Janez Majcenovič nikoli ne pozabi, da je Perovljan. Brez njega ne mine nobeno Perovanje, brez njega ne bi bilo simpozija o Perovem, odkritja spominske plošče Francetu Lombergarju, nepogrešljivo je njegovo pero v Perovskem listu in pomoč pri pripravi več perovskih prispevkov. Brez prizadevanj ata Janeza, kot ga poimenujejo na nekdanjem Spodnjem Perovem, se tudi krajevna skupnost ne bi imenovala Perovo.
Občinski svet Občine Kamnik je 4. marca 2015 sklenil podeliti Janezu Majcenoviču naziv častni občan Občine Kamnik za življenjsko delo na področju naravoslovnih strok in pomenljive prispevke, ki jih je ob poklicnih zadolžitvah vseskozi dopolnjeval z govorico glasbe in v spremstvu vrednot najširših duhovnih razsežnosti, s čimer je bogatil Kamnik in obenem prispeval ugleden delež k njegovi širši prepoznavi in uveljavitvi.
Vir besedila: Častni občani Občine Kamnik (zbral in uredil Branko Novak)
