Občina Kamnik je zgradila in slovesno odprla novo šolo, pri tem pa očitno pozabila na kip Frana Albrehta, po katerem se šola imenuje, saj le-ta še vedno krasi pročelje stare stavbe, ki so jo že začeli podirati.
Le kdo bi vedel komu gre pripisati »zasluge« za precejšno nerodnost, če že ne kar v nebo vpijočo zanikrnost, ki te dni marsikateremu občanu oz. občanki, še posebej pa vsem tistim, ki jih na staro stavbo OŠ Frana Albrehta vežejo spomini na šolska leta, v zaskrbljenosti privzdiguje obrvi.
Staro šolsko stavbo, ki bi se jo z nekaj umne in preudarne gospodarnosti, če bi v Kamniku le-to seveda premogli, dalo tudi obnoviti ter uporabiti za druge namene, so namreč začeli že rušiti, z njenega razpadajočega pročelja pa v daljavo še vedno otožno zre kip Frana Albrehta, po katerem se šola imenuje.
Izgleda, da nikomur od pristojnih, bodisi načrtovalcev, bodisi vodstva šole in občine ni prišlo na misel, da bi bilo potrebno, nenazadnje pa tudi spodobno, omenjeni kip preseliti na novo lokacijo pri vhodu v novo šolo, s čemer se (znova) na svojevrsten način kaže odnos do tovrstnih pomnikov v Kamniku.
Zato se najbrž lahko upravičeno bojimo, da bo tudi kip Frana Albrehta doživel podobno usodo kot Kalinov kip talca pred nekdanjim Utokom, ki je »čudežno izginil« oziroma, v dobrobit nekega pohlepnega žepa, končal na odpadu.
Ampak, kdo bi se zavoljo tega sploh sekiral. Na Kamniškem jih najbrž ni več prav veliko, ki bi še vedeli kdo je bil Fran Albreht, medtem ko si neuki obiskovalec mesta ali prvošolec, ob pogledu na skrajno neposrečen logotip osnovne šole z njegovim imenom, bržkone misli, da je bil Fran Albreht kamniški mamut.
Vseeno se nadejamo, da bodo pristojni, kljub decemberskemu veseljačenju, uspeli svojo oblastniško demenco čim prej pozdraviti in ustrezno poskrbeli za kip Frana Albrehta.
Upamo, da to storijo še preden bo prepozno, razen, če njihova “pozabljivost” morda ni del kakega “večjega načrta” o morebitnem preimenovanju šole.