Z ogorčenjem smo poznavalci Velike planine, kot zgodovinske in naravne zakladnice, ki ohranja starodobno vsebino in podobo, odkrili informacijo, da namerava Družba Velika planina d.o.o., katere odgovorni osebi sta direktor mag. Mark Anžur in zastopnik lastnika župan Matej Slapar, na Veliki planini poseči v starodavno dediščino in naravno bogastvo.
Zgraditi namerava poletno sankališče in »zipline«. O tem ni bilo javnih informacij. Odkrili pa smo razpis, da že iščejo izvajalca del.
Torej je bil že potrošen denar in občina je izdala dovoljenja. Čeprav se je zdelo to neverjetno, smo po preverjanju več ljudi čez vikend ugotovili, da je res.
Iz družbe Velika planina smo dobili namig, da nameravajo odgovorni uničevati dragoceno naravo in njeno krajino s sredstvi, ki so/bodo dodeljena za okrevanje po epidemiji. To bomo preverili in objavili a teden.
Za nepoznavalce pojasnilo: Letno sankališče je kovinski žleb, speljan po bregovih, po njem pa se ob žvižganju in drdranju na vozičkih vozijo potniki. Neestetsko in hrupno. Zipline je lahko speljan med drevesi, na njih so postaje, za kar ga je treba drevesa obdelati. Še grši in bolj hrupen je zipline na stebrih. Na avstrijskem Koroškem, kjer so bila poletna sankališča v modi pred kakimi 20 leti, ne delujejo več, posledica pa je erozija tal.
Verjetno je pobudnika pri tej idej vodilo spoznanje, da je sankanje na Veliki planini, zlasti med epidemijo, ko ni možno smučati, priljubljeno. A sankanje na snegu in vožnja na kolescih nimata nič skupnega, niti z naravo niti z radostmi poletnega gibanja. Gre za nevednosti in nerazumevanje.
V lastnem imenu in v imenu tistih, ki so ogorčeni, ko so izvedeli, kaj nameravajo postaviti v svetovno znani starosvetni krajini, pozivam pristojne, da projekt takoj ustavijo.
V naslednjih dneh bomo o ravnanju družbe in občine obvestili pristojne inštitucije ter strokovne avtoritete in jih prosili, naj argumentirano in s podukom zaustavijo neumnost, ki bi lahko trajno škodila krajini Velike planine in znižala njeno vrednosti.
Obrazložitev in širša informacija, zakaj je poslovna ideja v napačna
- Novica, kaj namerava postaviti Družba Velika planina, je močno razburila ljudi, ki so ponosni, da imajo v svojem okolju lepo naravo, starodobni raj za turizem, h kakršnemu težimo v zadnjem času še intenzivneje: k preproščini bivanja in bližini neokrnjene narave. Tudi k izogibanju posegom, ki uničujejo floro, ki ima na planini le 4 mesece rastne dobe. Iz kapitalskih interesov so pripravljeni škodovati 3000-letni dediščini, ki se ravno prav umešča v sodobni turizem, ki temelji na enostavnem življenju, preproščini v naravi in prvobitni produkciji dobrin.
- Gre tudi za poskus združevanja dveh tujih in medsebojno motečih kultur (cirkusantstva slabega okusa in spoštljive bogate tradicije z usklajeno estetiko)
- Večinoma ljudje tudi v manj razvitem svetu ne posegajo v naravno in kulturno dediščino in jo turistom ponujajo avtohtono (Indija, arabski svet, Skandinavija …). Odstopanja so visoko sankcionirana, čeprav gre le za en nedostojno uničen grm. Kamniška preproščina v razumevanju turizma, narave in dediščine je res izjemna v slabem smislu.
- Prvi in glavni, ki je branil in ubranil Veliko planino pred preteklimi posegi ter uničenjem, je bil arhitekt Vlasto Kopač, ko so oblasti v 50. letih nameravale podreti koče in postaviti zadružne hleve. Tedaj je s kamniškimi razumniki dosegel, da so razglasili narodni park lokalnega pomena. Tako so bili posegi na planini omejeni, dovoljeni posegi pa nadzorovani. Kje je ta sklep?!,Ne pomnimo, da bi ga preklicali. Kopač je zaslužen za krajino Velike planine, zlasti s tremi modeli vikend hiš po vzoru pastirskih, in ker je fizično ločil pastirsko in turistično dejavnost, da se med seboj ne ovirata. A celotna planina je kot krajina poenotena in mora taka ostati.
- Število obiskovalcev v naravnem okolju ne sme preseči zmogljivosti ekosistema. Zipline in letno sankališče naj bi obiskovalce vabila poleti, ko je že zdaj preveč obiskovalcev, zato gre tudi za poslovno napačno odločitev. Kapital firme je tudi ta dediščina, s kapitalom pa se ravna gospodarno.
- Dolgo smo si prizadevali, da bi Velika planina postala izletniško zaledje Ljubljane, kar se je uresničilo, saj je hladno zatočišče, še posebej med poletno pripeko. Mnogi pridejo, a malo vedo o planini. Ko si ogledajo krave in poduhajo rožice, potrebujejo še kaj. Spomnim se hotelčkov v Dolomitih, ki imajo na steni vabilo k dejavnostim – po 30 in več možnosti za dušo in telo, zdravje, želodec, zabavo … Kot laik ne bom delila nasvetov, kako se razprši obiskovalce, nagnetene na Zelenem robu, ki se živčno prerivajo na vse širši pohojeni poti proti naselju pa tudi vsepovsod po planini, kjer puščajo, kar spodaj in zgoraj pada od človeka.
- Naj ponovimo nasvet, naj župan vse, ki delajo na tovrstnih kamniških projektih, naloži v avtobus in pelje v Dolomite ali v kako drugo kultivirano gorsko okolje. Tam ljudje ne hodijo kjerkoli, uporablja se samo ekološki šampon in lesene žeblje, rože pa gledajo in duhajo. Spoštljivost do narave in redkih pomnikov preteklosti je vsepovsod. Med kratko vegetacijsko dobo namreč raste tudi hrana za pašno živino. Zipline ali dričalnica bi bil tam prava grozljivka že kot ideja.
- Kakšno je stanje rastlinstva po maši in veselici ob 15. avgustu si lahko ogledamo vsako leto. A ta sodi k tradiciji, je del avtohtonega življenja planine. Število poletnih obiskovalcev je treba zmanjšati, ne zvečati, ali jih vsaj razpršiti. Tudi ideje za zapolnjevanje sezone med zimo in poletjem ter za različno vreme se najdejo v tujih hribih. Seveda pa je ob slabem vremenu potrebno zavetje, zato je smiselno, da ena od najbogatejšim slovenskih občin odkupi in podre Šimnovec in na njegovih temeljih postavi enostaven ekološko neoporečni gostinski objekt, brez prenočišč, a s pristajališčem za helikopter, sobo za GRS in dežurnega žičničarja, ter za sobarico koč. Pokojni gostinec, ki je bil pri tam zelo uspešen, bi lahko bil še vedno vzor.
- Kljub veri v dobre namene, sta ti dve cirkuški ideji znak preproščine in nevednosti, to pa se ozdravi z znanjem. Verjamemo, da je novi direktor, magister ekonomije, dober menedžer (sama sem nekoč županu menjavo direktorja družbe Velika planina pohvalila, ker je bil potreben višji nivo vodenja). A ta mala firma ima plitvo piramido, nima sloja zaposlenih s strokovnimi znanji za ta specifični poslovni proces, zato se mora o njem sam poučiti, ali oditi, da ne bo delal škode.
- Na Veliki planini bo treba v enem letu zamenjati sedežnico, ki je obnovljena starka z Rogle. Za to je potreben denar. Kot vem, ni glavni problem investicija v napravo, kakršne od proizvajalcev dobite tudi na lizing (kot npr. za gondolo: Leitner, 2008 in druge), ampak amortizacija, ker ni dovolj priliva. Obstaja ideja, da bi jo opustili. S tem planino ne bo več ljudi vseh starosti, ki jim je pot do središča dogajanja na Zelenem robu (Zakaj je samo tam?), predolga, prevoz prtljage pa bi potekal z zimskimi in letnimi goseničarji, ki zarezujejo v rušo. Take posledice niso dobre.
- Logično, da šepata likvidnost in poslovni rezultat, če pa je edini vir prihodkov od prodaje kart za žičnico in nekaj od bifeja. Iz varnostnih razlogov in zaradi tehnološke zahtevnosti so naprave drage, odhodki visoki, prihodek nizek. Družba bi morala biti del večjega sistema. Taki holdingi povezujejo različne poslovne sisteme, na primer banko, kmetijsko dejavnost … Rešitev je torej za začetek vsaj v združevanju turističnih in drugih dejavnosti na planini in v dolini, pri čemer je na potezi lastnik in ustanovitelj firme – občina, ki mora novim deležnikom za vabo tudi kaj ponuditi. Družba Velika planina pa naj ponudbo razširi na turistične proizvode, kot so dejavnosti za razne obiskovalce, za sodobne oblike izobraževanja, arheološke, zgodovinske in naravoslovne teme, likovna ustvarjalnost, kulinarika, opazovalnice, bivaki (do 10 ljudi), medicinska rekreacija, spominkarstvo in še kaj bolj zdravo donosnega …
- Na Veliki planini je živa gospodarska dejavnost, ki jo opravlja Pašna skupnost, ta pa ima pogosto težave zaradi oviranja, hrupa, uničevanja in kraje pašnih površin. Brez te dejavnosti bi planina izgubila bistvo: zarasla bi se (upoštevajmo dejstvo, da se zaradi podnebnih sprememb niža gozdna meja), prazni objekti pa bi hitro propadli in izginili. Vsekakor Družba Velika planina in vrh kamniške občine Pašni skupnosti nista dovolj v oporo, nista ji dovolj lojalni in zato se ta prepogosto izčrpava v bitkah z ovirami namesto, da bi se bolj razcvetela.
Rešitve za pereče probleme kamniškega turizma in Družbe Velika planina je povsem drugje, in zanjo ni potrebno uničevati občutljivega tkiva te planine.
V imenu zaskrbljenih ljudi, ki vlogo te planine pravilno razumejo, pripravila:
Mag. Vanda Rebolj, prof. pedag.
mat. in fiz., dipl. andr.,
specialistka poslovnih ved
Opomba: Z odgovorom na zgornji poziv mag. Vande Rebolj se je odzval župan Občine Kamnik Matej Slapar, katerega odgovor si lahko preberete na povezavi: Odgovor župana: Velika planina – razvojni potencial turizma občine Kamnik
