Predstavniki Jamarskega društva Kamnik in Civilne iniciative za Kamniško Bistrico so danes pri izviru reke Kamniške Bistrice namestili opozorilno tablo s pozivom obiskovalcem, naj se ne kopajo v izvirski vodi, saj kopanje v izviru močno spreminja mikrobiološko sestavo vode in posledično uničuje življenje v njej.
Izviri in izvirske vode so med našimi predniki že od nekdaj veljali za svete kraje, kar kaže na to, da so se že v starih časih še kako zavedali pomena izvirov in izvirskih voda, jih častili in z njimi ravnali skrajno spoštljivo.
Še do nedavnega je bilo tako tudi na izviru Kamniške Bistrice, kjer izvir reke, kljub temu, da se nahaja na eni izmed najbolj obiskanih, če že ne kar pretirano obleganih turističnih točk na Kamniškem, kjer se je dogajalo že marsikaj, nikoli ni služil za nekakšno divjo plažo, prostor zabav ali piknikov, kajti tudi oz. predvsem domačini so do izvira vedno gojili spoštovanje, obenem pa upoštevali starodavna nepisana pravila vedenja, ki so se porušila šele pred par leti, ko je tudi naše kraje zajela modna muha namakanja v hladni vodi.
Namakanje v jezercu ob izviru, v katerem domuje kar nekaj občutljivega avtohtonega endemitskega vodnega življa, obenem pa služi tudi kot neposredni vodni vir za oskrbo planinskega doma v Kamniški Bistrici, pa v zadnjem času nekateri, bržkone v želji po čim večjem zaslužku, brezobzirno propagirajo na vse možne načine.
Pri tem se posamezniki, najbrž zaslepljeni z lastnim zaslužkarstvom, ne ozirajo niti na to, da reka Kamniška Bistrica, prek zajetja Iverje v Stahovici, predstavlja osrednji in najpomembnejši vir pitne vode za večino prebivalcev občin Kamnik in dela Komende. Na vsa dobronamerna opozorila in upravičene pomisleke zaskrbljenih krajanov, pa se namakalci povečini odzivajo s posmehom, cenenimi izgovori o »foušiji« in vzvišeno »prihajaško« aroganco v smislu, češ, kaj nam pa (domačini) morete, saj kopanje ni prepovedano.
Žal imajo pri tem povsem prav, kajti kopanje v resnici ni prepovedano. Upravljanje z vodami je namreč v pristojnosti države, ki zaenkrat še ni uspela zaščititi izvirskih voda, kot je bilo to ustrezno urejeno tudi že v kaki prejšnji državi, medtem ko Občina Kamnik, kljub načelnim zagotovilom, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se kopanje prepove, ne glede na številna opozorila in proteste občanov, zaenkrat še ni uspela spacati skupaj odloka o razglasitvi (vsaj) izvira Kamniške Bistrice, Malega izvirka in soteske Predoselj oz. širšega območja Kamniške Bistrice za naravni spomenik lokalnega pomena, s čemer bi se lahko ustrezno uredilo oz. prepovedalo tudi kopanje.
Spričo tega sta gnev in ogorčenje med domačini ter prebivalci občine Kamnik, ki pijejo vodo iz reke Kamniške Bistrice, vse večji, pri čemer vsaj nekaj (upravičenih) zamer leti tudi na Meščansko korporacijo Kamnik. Le-ta namreč, kot lastnica zemljišč v okolici izvira, kljub njenemu trudu in pogovorom z organizatorji komercialnega namakanja, da bi se namakanje in kopanje vsaj omejilo, še vedno dopušča uporabo svojih zemljišč za spremljevalne »seanse«. Žal precej neuspešno, saj so se »žive jaslice« domnevno razsvetljenih namakalcev iz dvorišča oz. odra planinskega doma, preselile zgolj na travnik k bližnji kapeli.
Spričo neukrepanja kamniških občinskih oblasti so pobudo za zaščito izvirskih voda Kamniške Bistrice v svoje roke prevzeli članice in člani kamniških naravovarstvenih organizacij, predvsem Jamarskega kluba Kamnik, ki že vrsto let, tudi s konkretnimi in strokovno podkrepljenimi mikrobiološkimi raziskavami opozarjajo na vse slabše stanje voda na Kamniškem, ter članice in člani neformalne Iniciative za Kamniško Bistrico, ki so danes ob izviru namestili opozorilno tablo, s katero, ne prepovedujejo, saj tega ne morejo storiti, ampak zgolj trkajo na vest obiskovalcev izvira, da njihovo namakanje in kopanje v izvirski vodi, kljub naivnemu in zmotnemu prepričanju, da je neškodljivo in nemoteče, povzroča škodo občutljivemu ekosistemu.
Že res, da so kopalci oz. namakalci v izviru Kamniške Bistrice morda zgolj vrh ledene vode celokupne problematike onesnaževanja pitne vode na Kamniškem ter da njihovo namakanje zaenkrat še ni prepovedano, vseeno pa je njihovo početje vsaj moralno sporno in »neapetitlih«, predvsem pa skrajno nespoštljivo do vseh domačinov in prebivalcev občine, ki tovrstni zlorabi »njihovega izvira« in vira pitne vode vse bolj glasno nasprotujejo, obenem pa vodo, v kateri namakalci v svoji egoistični sebičnosti namakajo svoje zadnjice, tudi pijejo.
Bržkone opozorilna tabla ne bo zalegla kaj dosti, saj se je eden izmed zaslužkarskih organizatorjev tovrstnega množičnega namakanja na družabnih omrežjih že odzval s sporočilom, da dobronamernega opozorila kamniških naravovarstvenikov, ki ga je razglasil za prepoved, ne namerava upoštevati oz. kot je zapisal: »Jaz pa vam še bolj ponosno sporočam, da ta tabla za nas NE obstaja, dokler nam ne pokažete odloka, po katerem je kopanje v KB prepovedano.«, kar lahko morda razumemo tudi kot neposredno izzivanje domačinov in Občine Kamnik.
Članice in člani Jamarskega kluba Kamnik ter Civilne iniciative za Kamniško Bistrico so ob današnjem dogodku napovedali, da je namestitev table zgolj prvi konkreten korak v seriji mnogih, ki jih v prihodnje nameravajo izvesti z namenom zaščite kamniških virov pitnih voda, četudi se zavedajo, da tabla, vsaj pri najbolj trdovratnih namakalcih in kopalcih, najbrž ne bo dosegla svojega namena ter prav dolgo ostala na svojem mestu, kot se je to zgodilo z njeno nekdanjo »občinsko« predhodnico, ki je končala v strugi reke.
Vsem namakalcem in kopalcem v izviru Kamniške Bistrice, še posebej pa tistim, ki na račun kvalitete pitne vode, ki jo pije dobršen del prebivalcev kamniške občine, pa v tem času, v imenu številnih domačinov in prebivalcev občine Kamnik sporočamo, da v zgornjem toku reke Kamniške Bistrice niso ne dobrodošli, ne zaželeni.
Da se morda v naših krajih ne bi počutili povsem izgnane in nezaželene, jim obenem ponujamo alternativno in nemotečo rešitev oz. možnost namakanja v hladni vodi. V Eko resortu v Godiču se namreč nahaja kar precej velik umeten bajer, ki se z vodo napaja iz reke Kamniške Bistrice. Direktor Matjaž Zorman je v pogovoru z nami pred časom dejal, da ne vidi nobenih ovir in zadržkov, da bi ga ne dal na razpolago, tistih par stopinj morebitne temperaturne razlike med temperaturo vode na izviru in tokom reke, pa bi bilo moč premostiti tudi z nekaj vrečami ledu.
Ali bodo rusalke, nimfe in vodne vile, kot zaščitnice vodnih virov in izvirov uspele premagati nenasitnega Mamona, ki si zna nadeti najrazličnejše preobleke, pa bo pokazal čas. Upamo, da čim prej.
