Spoznajte Kamnik in njegove zgodbe: zakladi doline Kamniške Bistrice.
Kamnik s svojo okolico skriva veliko zgodb in marsikatera je zavita v tančico skrivnosti. Vsi, ki so že kdaj obiskali Kamniško-Savinjske Alpe bodo vedeli, da skrivnosti skriva tudi dolina reke Kamniške Bistrice. Številni obiskovalci si dolino izberejo za izhodišče svojih pohodniških in gorniških izletov, redki pa so tisti, ki se odločijo za raziskovanje njenih številnih zakladov. Pri takšnem raziskovanju je priporočljivo imeti gorskega in lokalnega turističnega vodnika. Mi smo skrivnosti odkrivali z Aljozem Jermanom in Ludvikom Travnom.
Izhodišče pohodniškega izleta po dolini Kamniške Bistrice je lahko tudi Plečnikov dvorec. Gre za lovsko kočo kralja Aleksandra Karađorđevića, ki so jo leta 1933 izdelali po načrtih mojstra arhitekture Jožeta Plečnika. Vanjo je na svojih lovskih pohodih v Sloveniji rad zahajal tudi Josip Broz – Tito.
Obisk spominskega parka je opomnik k spoštovanju nepredvidljivih gora.
Danes vstop v objekt, žal, ni prosto dostopen. Preden obiskovalci gora vstopijo v naročje Kamniško-Savinjskih Alp je priporočljiv obisk spominskega parka posvečenega planincem, ki so se smrtno ponesrečili v teh Alpah. V parku, ki je nastal na pobudo Planinskega društva Kamnik, je tudi spominska plošča znanega alpinista Tomaža Humarja. Številne nesrečne zgodbe izkušenih alpinistov, ki so za vedno ostali v naših Alpah, so tudi opomnik k spoštovanju nepredvidljivih gora.
Ledenik od Grintavca do Kraljevega hriba
Pred približno 25.000 leti je tej dolini kraljeval mogočen ledenik, ki naj bi segal od vrhov Grintovcev vse do Kraljevega hriba, ki se nahaja nasproti spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Ko se je za ledenik topil, je alpska reka danes poimenovana Kamniška Bistrica oblikovala to dolino. Pri tem je s seboj nosila skale različnih velikosti. Številne je zdrobila oziroma izbrusila, s čimer je nastala ledeniška morena ali groblja, za seboj pa je pustila tudi večje neobdelane skale, ki jim pravimo ledeniški balvani. Trem se bomo še posebej posvetili.
Žagana peč eden zanimivejših balvanov v slovenskem prostoru.
Žagana peč je eden zanimivejših balvanov nasploh v slovenskem prostoru. Nahaja se ob poti na Kokrsko sedlo, natančneje, v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, ki mu pravijo Konec (ime je dovolj zgovorno). Zaradi svojih pravilno oblikovanih stranic je poseben že na prvi pogled, še bolj pa je presenetljiv pogled s strani. Balvan je namreč po vsej svoji dolžini preklan kot bi ga kdo prežagal na dva dela. Lahko bi ob tem nastala tudi lokalna pripoved, zakaj, a je razlaga povsem realistična. Zaradi neenako trdne in neravne podlage se je namreč balvan prelomil na dva dela, pri čemer je nastala povsem ravna in navpična slaba dva decimetra široka razpoka. Balvan pa ni zanimiv samo s turističnega vidika, temveč ga zelo radi uporabljajo tudi alpinisti za učenje svojega podmladka.
Na eni strani lovska preža, na drugi koča, vmes pa mostiček
Tudi naslednji balvan Lepi kamen ima razpoko in celo nekoliko širšo, a to ni njegova največja posebnost. Na njem se namreč na eni strani nahaja lovska preža, na drugi pa koča, ki sta povezani s simpatičnim lesenim mostičkom. Vstop nepooblaščenim osebam je prepovedan, a z izkušenim vodnikom se je moč povzpeti na vrh balvana po dobro urejenih lesenih stopnicah. Od tod se odpre čudovit razgled na okoliške hribe in tako lahko tudi zaradi potrebe po predahu na njem pohodnik malo obstoji ter občuduje naravo.
-
- Balvan Lepi kamen.
-
- Na vrhu balvana Lepi kamen se nahaja tudi lovska koča.
Balvan Sivnice je največji balvan v dolini. Ker naj bi bil kar 14-krat večji od Žagane peči, ga neizkušen pohodnik hitro lahko zamenja za steno kakšne večje gore. Sega dobrih 40 metrov visoko, kar s pridom izkoriščajo plezalci. Dostop na balvan pa je možen tudi neplezalcem in sicer je na njegovi zadnji strani, kjer se nahaja razpoka.
Balvan Sivnica, visok 40 metrov, lahko hitro zamenjate za stene kakšne večje gore.
Dolina Kamniške Bistrice kot skrivališče
Dolino Kamniške Bistrice so v preteklosti izkoriščali tudi tisti, ki so bežali pred roko pravice. Zaradi svoje odmaknjenosti in težjega dostopa je bila namreč idealno skrivališče tudi za razbojnike oziroma rokovnjače. Malo naprej od Doma v Kamniški Bistrici se nahaja skalnato bivališče rokovnjačev, ki je v teh vročih poletnih dneh prijetna ohladitev. Pot do tja je primerno označena.
Dolina Kamniške Bistrice je bila zaradi svoje odmaknjenosti in težjega dostopa idealno skrivališče.
Pravzaprav je poleti, ko temperatura v mestu krepko preseže 30 stopinj Celzija, celotna dolina Kamniške Bistrice kot nalašč za hladno, a vseeno aktivno sprostitev.
Če bi radi odkrili še kakšno tančico skrivnosti, ki jih skriva Kamnik in njegova okolica, obiščite Turistično informativni center na Glavnem trgu 2, kjer vam bodo z veseljem pomagali.
Napisala: Sara Bitenc, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
