Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Vhod v dolino Kamniške Bistrice od nedavnega krasi nova tabla, ki vse obiskovalce obvešča ali, bolje rečeno, opozarja, da vstopajo na območje Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik oziroma, kot vse kaže, nekakšen kamniški prihodnji purgerski rezervat.
Jejžešna! Le kakšne hude misli morajo ob pogledu na novo tablo, ki so jo tjakaj, tik pred nekdanjim Dedkovim prugom, prav tam, koder se pričenja cesta peti v klanec in gristi celulitično dekoracijo priložnostno zadihanih kolesark in kolesarjev, minule dni postavili vrli kamniški purgarji, misliti neuk obiskovalec, saj še domačinom ni prav nič jasno. Človek bi namreč pričakoval kako tablo, ki opozarja na prisotnost medveda, volka ali celo kolomajsarice, ne pa purgerja, ampak…
Tabla je namreč policijsko, no, z nekaj domišljije morda celo uradniško evropsko modra, v vsakem primeru pa deluje tako strašljivo, da človeku roka kar sama od sebe seže po denarnici in dokumentih, dasiravno na državni cesti, ki se konča v Koncu, (vsaj za enkrat) še ni opaziti kake mitnice ali rihtarskega stražmojstra.
Kakšen je pravi namen omenjene table nam zaenkrat še ni uspelo razvozljati, nam je pa na misel prišlo edinole to, da je njena vloga in naloga povsem enaka nalogi privzdigovanja pasjih tačk na vogalih, kar radi počno, da pocahnajo svoj teritorij, celo scrkljani mestni pudlji, na različne druge načine pa tudi druge kamniške mestne zverine.
Ob pogledu na tablo se nam je nehote utrnila tudi misel, da gre mogoče za prvi znak oz. napoved odcepitvenih teženj kamniških purgerjev, ki se očitno kanijo, ker jim mesto noče dati prave veljave in spoštovanja, kakršnega bi si, vsaj po njihovem mnenju, zaslužili že zavoljo svojih imenitnih rodovnikov, odcepiti od občine in družno migrirati v bistriške gozdove, kjer bi se lahko, v podložni družbi medvedov, lisic, volkov, šakalov, podlasic, veveric in legendarne bistriške kolomajsarice, lahko igrali čisto pravo ter jako ugledno gospodo.
Nekako tako, kot so to počeli njihovi predniki, ki so, ker niso želeli deliti klaftre drv s še kom, že pred stoletji izumili divjo privatizacijo posesti ter si, z neizmerno pretkanostjo, prisvojili premoženje, ki je bilo njega dni s cesarskim dekretom dano na razpolago in uporabo celemu mestu in vsem njegovim prebivalcem.
Mogoče pa je tabla zgolj napoved skorajšnje ustanovitve nekakšne kamniške oz. bistriške varde, kajti junaštva kamniških purgarjev opevajo že stare pesmi. Saj še poznate tisti verz, ki opeva tako neizmerno junaštvo, kot tudi legendarne purgarske apetite: »Sovražnika bati se v Kamniku ni, en purger prav lačen na vahti stoji…«
Zato bi nas prav nič ne presenetilo, če bi se v Bistrici, razen table, že v kratkem pojavila še kaka četica nekakšnih purgarski vahtarjev s helebardami, ki bi v terencih, morda pa celo na konjih, nadvse budno bdeli nad vsako bistriško gobo in čebulico čemaža, obenem pa bi na izhodu iz doline natančno pregledali vsakega obiskovalca in obiskovalko ter nadvse strogo kaznovali slehernega predrzneža, ki bi si drznil iz naravnega okolja iztrgati in odnesti kakega njihovega, avtohtonega borelijsko-menengitičnega purgerskega klopa.
No ja, saj najbrž ni tako hudo, le napuh in bahatost sta huda greha, na katere niso imuni niti bogaboječi kamniški purgarji, ki se, vsaj nekateri izmed njih, kljub temu, da so bolj scufano vrabčkaste sorte, kaj radi nosijo kot pavi ali pa vsaj kot, malce manj imenitni, zaripli purani.
Najsi bo trapasta ali ne, postavitev omenjene table je vsaj nekoliko vznejevoljila redke raubšicarske bistriške domorodce, ki so prav tako lastniki posameznih bistriških zaplat. Le-tem gre namreč vsaj na živce, da jih želijo kamniški purgarji, podobno kot gozdove, polastniniti oz. jih pretvoriti v nekakšne korporacijske tlačane. Zato pričakujejo, da bodo pred mejami njihovih zemljišč postavljene vsaj table, na katerih bo pisalo: »Zapuščate območje kamniških purgarjev!«, ali kaka podobna oznaka, s katere bo jasno razvidno, da tamkajšnji domorodci vendarle niso navadni purgerski podložniki.
Se pa Kamničankam in Kamničanom tovrstnih tabel in drugih morebitnih prihodnjih izkazov purgarskega napuha, ki utegnejo še slediti, le ni treba preveč bati. Preklemansko sporna denacionalizacija gor ali dol, Občina Kamnik je vseeno še vedno eden izmed največjih solastnikov Meščanske korporacije Kamnik, kajti njen korporacijski delež, tako na oko, znaša dobro petino, če ne kar celo četrtino. Le oni uradniki na občini so zaenkrat še tolikanj leni in premalo odločni, da bi svoj glas, v imenu in interesu vseh občanov, ki naj bi jih zastopali že po svoji dolžnosti in funkcijah, začeli uveljavljati tudi v vodstvu in pri vodenju omenjene korporacije, ki bistriške gozdove v zadnjem času s fratami luknja kot kak masten hlebec sira. Od tega bi kaj lahko imela nekaj tudi sama Občina, ne le prikoriteni posamezniki, ki utegnejo celo korporacijo, kot je vse pogosteje slišati tudi iz vrst njihovega članstva, zaradi ozkoglednega vodenja in ne ravno umnega ter dolgoročnega gospodarjenja, spraviti celo na kant.
Kakorkoli že, ne glede na table in vse ostalo, kar si utegnejo kamniški purgaji še spomniti v prihodnje, se v lahko vsakem purgarju, ki bi vam v Kamniški Bistrici morebiti želel preveč soliti pamet ali vas od kje celo preganjati, češ da ste na njegovem, zasmejite v brk in mu brez zadrege zabrusite, da ste kot občan oz. občanka kamniške občine, pravzaprav prav tako (so)lastniki korporacije in premoženja, kot je sam.
