Pozor, v gozdovih nad Kamnikom in Tuhinjsko dolino se znova potika medved

Vse obiskovalce gozdov nad Kamnikom in Tuhinjsko dolino obveščamo, da je bil danes zjutraj na območju Palovč znova opažen medved.

Po prvih informacijah naj bi šlo za mlajšega, kake dve ali tri leta starega in okoli 120 kilogramov težkega medveda, ki ga je lovska kamera posnela danes, nekaj po pol osmi zjutraj, v Zapoljah pri Palovčah.

Kaka pretirana panika sicer ni potrebna, ampak, ker gre za mladega medveda, ki zna biti nepredvidljiv oz. se zna v iskanju hrane približati tudi stanovanjskim hišam, nekaj več previdnosti (in glasnosti) pri obisku gozda, nabiranju gob in gozdnih sadežev ter rekreaciji, najbrž ne bo odveč. Še posebej v primeru, če se po okoliških gozdovih radi sprehajate v družbi svojih pasjih prijateljev.

Najbrž pa, za vsak slučaj, ne bo odveč, če si še enkrat preberete nekaj nasvetov za ravnanje ob srečanju z medvedom, ki jih jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

• ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
• nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije