… ali kako smo preživeli drugi tabor Vesele Gorice.
Težko je strniti misli v nekaj stavkih in povedati kako “carsko” smo se imeli. Si predstavljate tisto, ko zjutraj odpreš zadrgo šotora in se pred tabo zariše silhueta Stene, po obrazu pa te pobožajo nežni žarki jutranjega sonca.
… in tako celih sedem dni. Cel žur, otroci brez staršev, brez umivanja in kako “kulsko” je bilo ko smo lahko cel teden nosili isto majico in “gate”. Ejga stari, dve uri skupaj smo se lahko “mlatili” s palicami in se igrali viteze. In vodniki so čisti norci, “ful hude face”.
Vsak dan smo šli na turo s kolesi do kjer se je dalo in potem v “hribe”. Tiste čisto ta prave. Sedaj vem kje so Črna Gora, Dovška Baba, Kepa, Triglav, Luknja in Bovški Gamsovec. Kopali smo se v bajerju nad Mojstrano in se obmetavali s travo. Pa plezali v Mlačci in vozili po tirolski žičnici. Zvečer pa kurili ogenj, Marko je igral kitaro, mi pa smo peli …
Če bi bil sam otrok, se bi moj oris tabora bral podobno. Ideja planinskega tabora Vesele Gorice je med posameznimi mlajšimi člani PD Kamnik zorela že dlje časa in v lanskem letu zaživela s prvim taborom na Jezerskem. Tukaj gre predvsem zasluga Marku Petku in Vlasti Bizjak. PD Kamnik je drugo največje planinsko društvo v Sloveniji, ki ima močno gospodarsko dejavnost in odlično skrbi za planinske koče in planinske poti.
Že nekaj časa pa opažamo upadanje oz. pasivnost mlajšega dela članstva in ker se zavedamo, da rešitev ni v “klobasi”, ki jo vsak dobi enkrat letno na občnem zboru smo v lanskem letu začeli z aktivnostmi s katerimi skušamo otrokom prikazati planinstvo ne samo kot hojo v gore ampak način življenja. En korak k temu sta bila prenova spletne strani in Facebook profil preko katerih nagovarjamo različne starostne skupine.
Kamniške planine so lahko Vesele Gorice mavričnih planincev kot nas je poimenovala Manca, saj se z ekipo, ki je letos izpeljala tabor ni bati za prihodnost planinstva na Kamniškem. Preplet stroke, družabnosti, gospodarstva, skrbi za okolje in ob zavedanju, da smo ljudje samo obiskovalci gorske narave, se bo pod Svobodnim soncem našel prostor tako za planince, kolesarje, turne smučarje, krplarje …
Turno kolesarski vodniki Planinske zveze Slovenije so poskrbeli, da se je na planinske pohode odpravljalo s kolesi in ne avtomobili. Tako so se otroci odpeljali do izhodišča za turo od kjer so pot nadaljevali peš in področje Dovje-Mojstrana je nudilo nešteto možnosti za naravi prijazno gibanje.
Ko sem letos spremljal izkop jame za rezervoarja za vodo na Kokrškem sedlu, sem se večkrat vprašal kaj žene fante in dekleta, ki cel dan kopljejo za “bohlonaj”, in Katjo z akcijo čiščenja ambrozije, ki se je marsikomu zdela Sizifovo delo, kot se večkrat zdijo Sizifovo delo vsa opozorila in dobronamerni nasveti gorskih reševalcev, ki se redno srečujejo z “modeli” tipa Jesus is my mentor. Srčnost, ja srčnost bo tista in zavedanje svojih korenin, komu in kam pripadamo. Da smo v težavah le sami s seboj in da nam bo na pomoč priskočila trda in raskava dlan hribovskega kolega …
Prihodnost je v vaših rokah. Zagrabite jo.
Besedilo: Matjaž Šerkezi
Fotografije so prispevali mentorji tabora.
Tabor Vesele Gorice je potekal na tabornem prostoru nad Dovjim, od 2. do 8. avgusta 2015.
Marko Petek – vodja tabora
Vlasta Bizjak – vodja programa
Vodniki PZS, Turno kolesarski vodniki, Gorski vodniki in ostali sodelujoči:
- Barbara Berlec,
- Matej Bizjak,
- Boštjan Borštnar,
- Simon Kurinčič,
- Simon Berlec,
- Miha Hančič,
- Irena Mežnar,
- Marjan Kregar,
- Damjan Kočar,
- Urška Mijatovič,
- Mojca Kočar,
- Breda Holc.
GSŠRM Kamnik, ki nam je posodil posodo za kuhanje in zaupal termo posodo, ki nam je rešila marsikatero kosilo. Planinskemu društvo Postojna za izposojo jedilnice, Planinskemu društvu Slivnica pri Celju za izposojene plezalne pasove in samovarovalne komplete, Planinskemu društvu Janez Trdina Mengeš za izposojo hladilnika, tuša in Boštjana Borštnarja in seveda našemu in edinemu Planinskemu društvu Kamnik in predsedniku Ivanu Resniku, ki posluša naše muhe in nas podpira pri včasih norih idejah (Big like for everyone – ).
Kuhinja (Matjaž Šerkezi)
Ker je hrana pomemben del človekovega življenja in slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec, mi je vodja tabora zaupal kuhinjo in s tem možnost kuharskega eksperimenta. Tako smo vsak dan imeli kuhinjo posvečeno eni državi in za izziv tabornim kuharjem prilagam jedilnik. Ker me je moja koroška bica naučila racionalnosti in spoštovanja do hrane, mi je bil cilj, poleg tega, da so vsi želodčki in želodci in vampi polni in se dobro počutijo, da gre čim manj hrane na biološke odpadke. Konec tedna smo stran odpeljali samo eno majhno škatlo bioloških odpadkov in še to so bili večina olupki, kosti in ostali manjši neužitni ostanki hranil.
Zajtrk, kosilo (6,27 Mb)
Večerja (185,19 Kb)
Se vidimo naslednje leto, ko se bodo Vesele Gorice prebudile iz zimskega spanja (tabor je načrtovan od 31. 7 do 6. 8. 2016).
In seveda vam mladi cici planinci vsakemu posebej “cool” ste bili in velik HAVK (Matevž, Manca, Žan, Maks, Oskar, Jaka, Filip, Lara, Adi, Cene, Tereza, Joža, Mark, Manca, Neža, Živa, Matevž, Eli, Zoja, Timotej, Ana, Marko, Luka, Medeja, Urban, Matic, Ana, Matej, Žan, Jakob, Tine, Jaka in Tristan).