Z veselim druženjem dobrovoljne množice obiskovalcev, ki so včeraj iz vseh koncev zgrnili na Veliko planino, se je odvil letošnji največji velikoplaninski praznik, ki ga je zaznamovala vrsta različnih prireditev.
Praznik Marije Snežne
Pestro dogajanje na Veliki planini je začelo odvijati že v petek, na praznik Marije Snežne, kateri je posvečena velikoplaninska kapelica pred katero se je tudi letos odvila tradicionalna maša, ki se jo je, razen tamkajšnjih velikoplaninskih pastiric in pastirjev, udeležilo tudi precejšnje število turistov in obiskovalcev planine.
Praznik Marije Snežne je krščanski praznik, ki se obhaja 5. avgusta v spomin na posvetitev največje Marijine cerkve oz. bazilike, v kateri se na ta dan izpod stropa vsako leto usuje belo rožno cvetje, kar naj bi vernike spominjalo na čudežen avgustovski sneg na rimskem griču Eskvilin, ki naj bi bil po legendi služil kot znamenje za postavitev bazilike.
Morebitni avgustovski sneg na Veliki planini sicer ni ravno čudežen, saj je znalo v preteklosti, vsaj za kak dan ali dva, planino pobeliti tudi sredi poletja, ampak letos je narava Veliki planini, predvsem pa organizatorjem prireditev, prizanesla z vremenskimi presenečenji, saj je bil vikend še lepši od prvotnih obetov, tako da se je veselo velikoplaninsko druženje lahko začelo že po petkovi maši.
Planšarski praznik
V soboto se je praznovanje na Veliki planini nadaljevalo s pastirskim praznikom v organizaciji Kulturnega društva Viharnik, ki je v Velikem stanu vseh dneh poskrbelo za zabavno dogajanje in gostinsko ponudbo. Člani društva pa so bili v soboto še posebej prijetno presenečeni na številnimi tujimi obiskovalci, ob čemer so se pošalili, da se je ta dan za šankom govorilo skorajda več angleško, kot pa slovensko.
Dobršen del zaslug za dober obisk tujcev na Veliki planini gre pripisati tudi Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik, ki je v sodelovanju z različnimi kamniškimi turističnimi ponudniki, tuje turiste o dogajanju na planini obvestili tudi z letaki, ki so tuje goste pričakali na njihovih ležiščih, je pa za tujce Velika planina vse privlačnejše tudi nasploh. O tem, med drugim, priča tudi dobra zasedenost preurejenega kampa Pod žičnico, nenazadnje pa tudi število prepeljanih potnikov, ki so se na Veliko planino podali z nihalko in sedežnico.
Kljub nekoliko slabšemu poletnemu vremenu so v podjetju Velika planina letos na planino z nihalko prepeljali že par tisoč potnikov več kot v enakem obdobju lani, glede na to, da je pred nami še dobršen oz. najlepši del poletja ter jeseni, pa se lahko, če se le vreme ne bo prehitro skisalo, nadejamo še ene zelo uspešne poletne sezone.
Velikoplaninska žegnanjska nedelja
Največ obiskovalcev se je na Veliko planino podalo na včerajšnjo žegnanjsko nedeljo, ko so se množice pohodnikov in ljubiteljev planine začele na Veliko planino že v jutranjih urah zgrinjati z vseh strani.
Z nihalko, ki je od jutra do večera obratovala brez prestanka, se je na Veliko planino prepeljalo blizu 2.000 obiskovalcev, vsaj dvakrat toliko, če ne še več, pa se jih je na planino podalo peš, saj so se prek celega dneva med Malo in Veliko planino, po vseh mogočih poteh, vile kačice pohodnikov in pohodnic vseh starosti.
Prireditveni prostor med velikoplaninskim »Parlamentom« in plesiščem, se je jel polniti že kmalu po deveti uri, ko se na klopi ob mizah najprej posedli najzgodnejši pohodniki ter še od prejšnjega večera nekoliko utrujeni začasni prebivalci planine, ki so noč preživeli v okoliških kočah. Ob jutranji kavici so jim še posebej teknili izvrstni sveži velikoplaninski flancati, s katerimi se je z največjim veseljem posladkal še marsikateri obiskovalec planine.
Pred deseto nič »zdravil«
Tisti bolj lene sorte, ki smo se prezračili na sedežnici, smo se začeli proti Velikem stanu, po poprejšnjem obveznem postanku na Zelenem robu, valiti že nekaj pred deseto. Malo zaradi tega, ker je na Zelenem robu kar precej zoprno pihalo, še bolj pa zavoljo nekdanjega ministra za zdravje, ki je svoj čas prepovedal točenje žganic pred 10. uro dopoldne, česar se v omenjeni postojanki, na presenečenje gostov, ki so mnenja, da je nad 1000 metri vse dovoljeno, dosledno držijo.
Planinski čaj, ki se je sicer prav prilegel, je bilo zato treba popiti kar »surovega« oz. brez zabele v obliki nekaj kapljic protiprehladne žganice. Ampak, kdo bi se ukvarjal z zoprnimi inšpektorji, ki znajo občasno obiskati tudi Veliko planino, kar se je znalo končati tudi z uničevanjem mleka in sira, zato je dosledno spoštovanje zakona najbrž kar razumljivo, še dobro pa, da ima dobro založeno domačo lekarno vsaka pastirska koča.
Maša pri Mariji Snežni
Nekaj pred enajsto se je množica obiskovalcev začela zbirati pred kapelico Marije Snežne, kjer se je ob uri začelo nedeljsko bogoslužje, ki ga je vodil stranjski župnik Anton Prijatelj, s pesmijo pa so ga popestrili tudi pevci, ki so jim občasno radi pritegnili tudi drugi prisotni.
Žal je bilo na prizorišču letos videti bolj malo v tradicionalne oprave odetih pastirjev, ampak k sreči se je »zakmašno« opravil vsaj Krčmar, ki je s pvajškom in širokokrajnim pastirskim klobukom med obiskovalci vzbudil nemalo pozornosti. Ob tem se zdi, da lastnike značilnih pastirskih oprav že nekoliko dajejo leta, samih oprav pa mlajši generaciji nadaljevalcev izročila in tradicije še ne zaupajo.
Morebiti bi k pogostejši pojavnosti tradicionalnih pastirskih oprav na Veliki planini, lahko prispevala tudi kamniška občina s kakim razpisom, ali pa s kako drugačno motivacijo pastiric in pastirjev. Nenazadnje ima občina v pašni skupnosti kar precej deležev, ki bi jih lahko v uporabo podelila tistim pašnim upravičencem, ki bi se v zameno zavezali, da bodo vsaj ob vikendih svoje vsakdanje opravke na planini izvajali v tradicionalnih oblačilih. Stroška s tem ne bi bilo nobenega, planina pa bi utegnila za obiskovalce postati še bolj privlačna.
Pastirska veselica z Viharniki
Ko se je maša pri kapelici končala, se je z odra pred plesiščem znova razlegla pesem Viharnikov, ki so z veselimi vižami na plesišče kaj hitro privabili poskočne plesalce, miz in klopi za vse, ki so se želeli posedeti in morda tudi pomalicati, pa je bilo kaj hitro premalo. To obiskovalcev ni prav dosti zmotilo, saj so se lahko posedli po mehkih blazinicah velikoplaninske trave, ki so jo krave, na povsem naraven način, temeljito pomulile v pravo angleško travico, ki bi jim jo zavidali tudi na kakem igrišču za golf.
Suše letos na Veliki planini ne trpijo, paša pa je, kot pravijo pastirji, prav dobra, kar je moč videti tudi po lepo rejeni živini, ki je ob pogledu na množice zgolj brezbrižno prežvekovala svojo dopoldansko pašo, medtem ko je nekaj bolj iznajdljivih krav znalo od obiskovalcev izmamiti tudi košček kruha, ali kak drug priboljšek, ki je pripomogel k še izdatnejši beri mleka ob večerni mleka.
Praznik trniča
Mleka, sira in drugih mlečnih izdelkov je bilo včeraj na Veliki planini za vse obiskovalce kar premalo, saj so bili stanovi, kjer tovrstne izdelke, skupaj z drugimi domačimi dobrotami ponujajo, cel dan dobro obiskani in je bilo težko dobiti še kak prost sedež na klopi.
Nič slabše ni bila obiskana niti Preskarjeva bajta, svojevrsten velikoplaninski muzej, ob katerem je včeraj, v organizaciji Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, sočasno potekal tudi Praznik trniča, ki je zaključil kamniški Kulinarični vikend. Ob muzeju je, razen rednega vodenja po muzeju, potekal tudi prikaz izdelave trničev, ki je bil še posebej zanimiv za številne otroke, kajti obiskovalci so imeli možnost, da so si iz skute trnič naredili tudi sami, ali pa vanj odtisnili vsaj pisavo, seveda pa je marsikdo trnič, kot užiten spominek iz planine odnesel tudi domov.
Planina je lepa tudi zaradi ljudi
Druženje na Veliki planini je trajalo vse do poznega popoldneva oz. večera, ko so se s planine odpravili še zadnji obiskovalci, številni med njimi pa so ob tem vsaj za trenutek postali in pokramljali še ob kateri izmed pastirskih in počitniških koč.
Mimo Roševe bajte oz. »paviljona«, kjer poleti že vrsto let domuje navihano zgovorna in neustavljiva Roševa Mici, človek skorajda ne more iti, da ne bi izmenjal vsaj kako besedo, človek pa se nadvse razveseli tudi občasnih obiskovalcev planine, ki kljub svojim častitljivim letom še pridejo na planino.
Mednje zagotovo sodita tudi Mickina soseda na planini in v dolini, Janeščev Janez in Angelca, ki jima, med drugim, lahko pripišemo vsaj posredne zasluge za pestro in zabavno dogajanje minulega velikoplaninskega vikenda. Le-to je po organizacijski plati v veliki meri padlo na pleča njunega zeta Janeza ter hčere Marije, ki sta skupaj z Viharniki in številnimi prijatelji, ki s svojo prisotnostjo pomagajo lepšati planino, žal pa vseh v enem samem prispevku ni moč omeniti.
Kakorkoli že, na planini je vedno lepo in pravzaprav je kar škoda, da so se številne prireditve zgrnile v en sam avgustovski vikend, kajti na Veliki planini bi si takšnih vikendov zagotovo želeli še več, četudi smo prepričani, da bodo dnevi okrog praznika Marije Snežne najbrž še dolgo najpomembnejši in najbolje obiskan velikoplaninski praznik.
Fotogalerija s praznične Velike planine
