Ljudski boj za ohranitev kamniške urgence ni nova stvar, ob vsakokratnem obujanju tematike pa je moč med občutiti vedno večji bes, srd in nezadovoljstvo občanov Kamnika in Komende.
Zelo težko namreč razumemo, da nam želijo vzeti razmeroma dobro delujoč sistem, nekaj kar že imamo, in nam s tem v letu 2024 poslabšati možnost dostopa do urgentne ekipe Nujne medicinske pomoči (NMP) z zdravnikom, kadar bi jo nujno potrebovali. Življenje imamo žal samo eno, brez izbire.
Kako si razlagati poslabševanje oz. krčenje storitev NMP in dodatno ogrožanje življenja več kot 37.000 občank in občanov obeh sosednjih občin ter seveda vseh ostalih, ki bi se v kritičnem trenutku morda nahajali na tem območju? Komu je to v interesu?
V nadaljevanju vam predstavljamo kronologijo protestov oziroma ljudskega boja za ohranitev kamniške urgence na Kamniškem.
Prvo, popolnoma nerazumljivo dogajanje v zvezi z ukinitvijo Nujne medicinske pomoči v Kamniku, je v javnosti začelo odmevati v začetku leta 2015, v času ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Agonija in negotovost se je vlekla nekaj mesecev. Ena izmed prvih akcij odgovornih, pa je bilo zbiranje podpisov oziroma peticija proti predlaganim spremembam.
Prvi protestni shod
Konec maja istega leta se je pred kamniško ambulanto NMP zbralo, kljub resnosti tematike, zgolj slabih sto občank in občanov, ki so, ob neposrednem vklopu v televizijsko oddajo Tarča, s svojo prisotnostjo prišli izrazit podporo kamniški NMP in nasprotovanje predlaganim spremembam, ki bi poslabšale dostopnost in kvaliteto storitev nujne medicinske pomoči na Kamniškem.
Kljub slabšemu odzivu na shodu, pa je bilo obenem zbranih skoraj 12.000 podpisov peticije, kar je bil dovolj jasen signal, poleg fizičnega protesta ter odločnega delovanja obeh takratnih županov Marjana Šarca in Stanislava Poglajna ter direktorja ZD Kamnik Saša Rebolja, da je nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči še naprej ohranjal kamniško urgenco oz. službo NMP v Zdravstvenem domu Jurija Polca na domala enak način, kot smo je bili vajeni do takrat.
Drugi protestni shod
Konec leta 2022 je, po sedmih letih navideznega zatišja, javnost še bolj razburil predlog delovne skupine ministrstva za zdravje, pod vodstvom Danijela Bešič Loredana, o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči, ki je predvideval ukinitev urgentnih ambulant v nekaterih občinah, zdravniki pa bi se tja ob intervencijah pripeljali iz drugega kraja. Med drugim naj bi urgentnega zdravnika izgubili tudi v Kamniku in Komendi. Prihajal naj bi iz 15 minut oddaljenih Domžal. Čutiti je bilo, kot da so iz zaprašenega predala potegnili predlog iz leta 2015.
Poleg protestnega pisma županov Mateja Slaparja in Stanislava Poglajna ter direktorja ZD Kamnik Saša Rebolja, so se v znak protesta pod sloganom “Urgence ne damo” sredi januarja, v veliko večjem številu kot prvič, znova zbrali zaskrbljeni občani obeh občin. Protest je potekal v okviru vseslovenske stavke pacientov »Ustavimo rušenje javnega zdravstva«, ampak izplen je bil očitno slab, saj se nadaljujeta tako rušenje javnega zdravstva, kot tudi (ponovno) ukinjanje kamniške urgence.
Tretji protestni shod
Po letu dni, ko smo že mislili, da se bodo stvari uredile z menjavo ministra in da smo bili uslišani ter da se vlada ukvarja s tem, kako ponovno oživeti Slovenijo po katastrofalnih ujmah lanskega poletja, nas kot strela iz jasnega znova preseneti novica v slovenskih medijih: Vlada je v četrtek, 15. 2., na predlog ministrstva za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Ta na področju nujne medicinske pomoči prinaša tudi podlago za vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov, ki bodo tako kadrovsko kot tudi tehnično opremljeni za takojšnjo obravnavo akutno bolnih, a na tem seznamu, kljub vsem opozorilom in protestom, znova ni Zdravstvenega doma Kamnik. In to navkljub kristalno jasnim dokazom in argumentom, zakaj v Kamniku urgenca mora ostati.
Kamničani in Komendčani, navajeni že vsega hudega, tako s strani narave, kot tudi odločevalcev v Ljubljani, smo se zato ponovno ekspresno in spontano aktivirali. Zato bo danes 17. uri pred ZD Kamnik potekal veliki spontani protestni shod, v podporo kamniški urgenci in v znak jasnega nestrinjanja z uredbo ministrstva za zdravje, ki predvideva njeno ukinitev.
Koga pričakujemo na današnjem spontanem shodu?
V prvi vrsti seveda množico občanov občin Kamnik in Komenda, ki so se začeli združevati tudi preko družbenega medija Facebook, in sicer v skupini »Proti ukinitvi kamniške urgence«, kateri se je, samo prek vikenda oz. v slabih 48 urah, pridružilo preko 2.000 uporabnikov. Med komentarji najdemo odločne izraze podpore in zahteve po ohranitvi vsaj obstoječega sistema NMP v občini, vedno več pozivov pa je tudi k dejavnosti oz. pozivov k ureditvi t.i. »satelitskega urgentnega centra«. Med komentarji pa lahko najdemo tudi ganljive izpovedi ter zahvale občanov ekipam NMP Kamnik, ki so njim ali bližnjim reševala življenja.
Občani in občanki zato upravičeno pričakuje tudi odziv in prisotnost odgovornih: tako predstavnikov Zdravstvenega doma Kamnik, kot tudi predstavnikov obeh občin Kamnik in Komenda. Na zadnjih dveh protestih smo namreč kar nekoliko presenečeno pogrešali njihovo številčnejšo prisotnost, saj je bilo med udeleženci protestov moč opaziti zelo malo predstavnikov občinskih svetov ter drugih organov Občin ter zaposlenih in sveta Zdravstvenega doma Kamnik, ki mu predseduje Matic Levinger; sicer zaposlen kot koordinator del v službi NMP in RP za področje zdravstvene nege.
Vprašanje prisotnosti obeh županov ne bi smelo biti vprašljivo. Protestno pismo sta na ministrstvo za zdravje skupaj z direktorjem ZD Kamnik poslala že v petek, o čemer smo že poročali, pohvalno pa je tudi takojšnje in medijsko odmevno odzivanje direktorja ZD Kamnik.
Kamničani imamo kar nekaj odločevalcev tudi na višjih državnih nivojih – svoj pogled in zavezo k reševanju nastale situacije je že podal minister za obrambo Marjan Šarec, o čemer smo na našem portalu tudi že poročali. V medijih je nastopil in zagotovil podporo v boju za ohranitev NMP poslanec Nove Slovenije Matej Tonin, za mnenje pa bomo, če se stvari ne bodo spremenile na bolje, v prihodnjih dneh zaprosili tudi nekdanjo Kamničanko, predsednico države Natašo Pirc Musar, na katero se utegnejo obrniti tudi prebivalci drugih slovenskih občin in krajev, ki jim grozi poslabšanje storitev nujne medicinske pomoči.
Glede na nastalo situacijo in prve odzive lahko sklepamo, da smo tudi tokrat občani in občanke obeh občin složni in enotni. In tako bo zagotovo ostalo do končne odločitve v prid ljudem oz. ljudstvu, ki je svoja življenja zaupalo izvoljenim.
Vsakršno poslabšanje trenutnega stanja ima namreč lahko resne in nepopravljive posledice na več področjih, pri čemer utegne biti morebitna državljanska neposlušnost, v katero utegnemo biti državljani pahnjeni zaradi slabšanja dostopnosti nujne medicinske pomoči na Kamniškem, najbrž še najmanjše zlo.