Konec tedna ponuja dobro vremensko napoved. Prosta dneva bomo številni izkoristili za obisk gora in zabavo na snegu. Vsekakor je gibanje na svežem zraku dobrodošlo za boljše psihofizično počutje, a ob tem nikar ne pozabimo poskrbeti za svojo varnost.
Naj ponovno omenimo najpomembnejše napotke za varnejši obisk planin in gora.
Nahrbtnik in priporočljiva planinska oprema
Tudi na krajše izlete se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo priporočljiva planinska oprema. Predvsem bi izpostavili prvo pomoč, naglavno svetilko in topla oblačila. »Človeško telo je v gorah izpostavljeno vetru in mrazu in brez toplih oblačil v nepredvidljivem položaju smo lahko v hudih težavah,« svetuje strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Poledenela podlaga zahteva posebno obutev
Marsikje in sploh na poteh, ki so izpostavljene večjemu število obiskovalcev, je zasnežena podlaga postala zbita in zato na njej drsi. Korak ni varen, hoja pa je neprijetna in nevarna. Za varnejši korak uporabimo derezice in planinske palice. V mislih imamo poti, kot so na Šmarno goro, Uršljo goro, Sv. Primož nad Kamnikom, Velika in Menina planina, Tamar …se pravi poti, ki nimajo večje strmine in nevarnih pobočij. »Takoj, ko imamo opravka s potmi, ki so strme in izpostavljene, moramo uporabiti dereze in cepin, na rokah pa imeti rokavice in seveda oboje znati uporabljati. Predvsem obvladati ustavljanje s cepinom. Sicer nam oboje nudi le lažno varnost. Planinske palice skupaj z derezami odsvetujemo, saj so nevarna kombinacija.«
Snežni plazovi
Povsod, kjer je sneg, obstaja nevarnost snežnih plazov. Z vetrom nastajajo klože, ki jih je težko predvideti. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1400 m ZNATNA, 3. stopnje, nižje pa ZMERNA, 2. stopnje. V vzhodnem delu naših gora, kjer je snega manj, je meja med 2. in 3. stopnjo nevarnosti nekoliko višje. Predvsem so nevarna strmejša pobočja in številna mesta z napihanim snegom ter grape, kjer se je sneg akumuliral. Tam lahko že ob majhni obremenitvi s strmih pobočij sprožimo plaz kložastega snega. Na strmih pobočjih so možni tudi posamezni spontani kložasti plazovi, kjer bo prišlo do preobremenitev zaradi napihanega snega.
Snežna odeja se bo zaradi mraza spet le počasi preobražala, lavinske razmere se danes in jutri ter v ponedeljek skoraj ne bodo spreminjale. Sonce zaradi nizkih temperatur ne bo kaj dosti vplivalo na preobražanje snega, razen na prisojnih pobočjih nižjega sredogorja. Predvsem je potrebna velika pazljivost na strmejših pobočjih, ter na mestih z napihanim snegom.
Izogibanje področij, ki so plazovita
»Zadnje nesreče s snežnimi plazovi v gorah potrjujejo, da so razmere nevarne in jih ne znajo predvideti tudi najbolj izkušeni. Zaradi tega odsvetujemo obisk gora vsem, ki nimajo izkušenj z gibanjem v zasneženih gorah. Ostalim pa, da se izognejo območjem, ki so izpostavljena in znana kot plazovita. Svetujemo uporabo plazovnega trojčka in plazovnega nahrbtnika, predvsem pa veliko preudarnosti. Naj ne zapeljejo zasnežene strmine, ki kličejo po odlični smuki, saj skrivajo nevarne pasti. Upoštevajte dobronamerna priporočila gorskih reševalcev, kajti vsaka nesreča je nepotrebna,« še dodaja Matjaž Šerkezi.
Pri izbiri cilja bodite iznajdljivi, tudi s pomočjo planinskega zemljevida
Zadnje konce tedna opažamo gnečo in prometni kaos na turističnih planinskih točkah. Slovenija je pestra dežela, ki ponuja raznolike aktivnosti in z malo priprave in načrtovanja se lahko gneči izognemo in prispevamo k razbremenitvi posameznih območij. V načrtovanju izleta predvidimo rezervni cilj in spremenimo načrt, v kolikor ob prihodu vidimo, da je gneča. Po izkušnjah je lahko le nekoliko stran, recimo »sosednji hrib«. »Poskrbimo, da avtomobil parkiramo na za to prostih mestih in z njim ne zapiramo cest in onemogočamo pretočnosti. Imejmo v mislih, da so intervencijska vozila širša od osebnih vozil in da v primeru intervencije šteje vsaka minuta. Napačno parkirano vozilo lahko pomeni, da nekdo ne bo dobil pomoči pravočasno. S tem smo odgovorni za njegovo življenje. Prav tako ne skušajmo za vsako ceno z avtomobilom pripeljati do točke, ki smo si jo zamislili. Gorske ceste so poledenele in brez primerne zimske opreme in izkušenj hitro obtičimo sredi ceste in s tem ponovno oviramo ostala vozila in predvsem intervencijska vozila. Hkrati pa v nevarnost spravljamo sebe in ostale udeležence v vozilo.«
Cilje prilagodite najšibkejšemu članu skupine
Izlet z otroki naj bo prilagojen njihovi starosti. Poskrbite za njihovo primerno obutev in oblačila. Vrh naj ne bo cilj, ampak družabnost na poti. »Ne oblecite jih preveč, saj so aktivnejši od odraslih in jim je hitro prevroče, kar izražajo z nejevoljo in upiranjem. Ne izpostavljajte jih nevarnostim. Njihova želja po obiskovanju višjih gora bo rasla z leti in zrelostjo,« zaključuje Matjaž Šerkezi.
Dereze ali derezice? (Foto: Peter Vrčkovnik)
Vabljeni v našo Malo šolo planinstva, kjer sproti objavljamo poučne, zabavne in preventivne vsebine iz sveta planinstva. Več informacij o varnejšem obiskovanju gora pa najdete v našem spletnem kotičku Varneje v gore.
Upoštevajte ukrepe za preprečevanje epidemije koronavirusa in naj bo izlet poln svežega zraka, veselja in predvsem modrosti ter preudarnosti.
Barbara Gradič Oset,
Planinska zveza Slovenije
