Predrtje nelegalnega nasipa v Volčjem Potoku še vedno buri duhove

Vreme se je izboljšalo, Kamniška Bistrica se je umaknila nazaj v strugo, ukrep Civilne zaščite Kamnik, ki je v petek, 7. novembra, odredila predrtje nelegalno zgrajenega nasipa v Volčjem Potoku, pa še vedno buri duhove. Tokrat ne poplavlja voda, zaznati pa je poplavo komentarjev na socialnih omrežjih in na spletnih straneh medijev, ki so poobjavili novico z našega portala.

Na Kamnik Info smo v petek poročali, da je CZ Kamnik odredila, da se, zaradi nevarno naraščajoče reke Kamniške Bistrice, ki bi utegnila poplaviti Šmarco in Nožice, na več mestih podre nelegalno zgrajen nasip v Volčjem Potoku. Pri tem je prišlo do zapleta, saj je posegu, v spremstvu nekaj sokrajanov in psov, nasprotoval lastnik zemljišča, zaradi česar je morala na prizorišče priti celo policija.

V petek zvečer, ko je Bistrica začela ponovno hitro naraščati, se je izkazalo, da je bil dopoldanski ukrep uspešen, vendar ne zadosten, zato je padla odločitev, da gasilci, ob pomoči gradbene mehanizacije, še dodatno razrahljajo sporni nasip in na ta način še dodatno razbremenijo polno rečno strugo.

NARASLA MLINŠČICA

Še pred dodatnim posegom na nasipu so morali gasilci poskrbeti za odpravo težav v Volčjem Potoku, kjer je naraščajoča Bistrica, ki se je začela razlivati na sproščene razbremenilne površine, povečala pretok mlinščice, ki poganja tamkajšnjo MHE Šraj in grozila, da se pri “grabljicah” oz. pri začasnem improviziranem mostičku, ki je nastal zaradi izkopa plinovoda, razlije iz struge. Lastniki elektrarne so nevarno visoko raven vode, ki je ni bilo več moč nadzorovati, še pravočasno opazili in o tem obvestili gasilce, ki so vodo, z izkopom prepusta, še pravočasno preusmerili nazaj proti strugi reke.

POPLAVLJENI TRAVNIKI, HIŠE SO OSTALE NA SUHEM

Sredi noči iz petka na soboto, ko je Kamniška Bistrica dosegla tokratno najvišjo raven, 130 m³/s, kar je že blizu vrednosti t.i. desetletne povratne dobe poplav, se je odločitev CZ Kamnik, še enkrat izkazal za pravilno in uspešno, saj se je narasla reka razlila zgolj po neposeljenih kmetijskih zemljiščih in ni povzročila večje škode, kar je potrdil tudi jutranji ogled terena.

Pogled na poplavljene kmetijske površine sicer ni bil najlepši, ampak še vedno precej manj boleč, kot morebitni pogled na poplavljene hiše, kakršnemu bi bili najbrž, kot leta 2012,  priča v Šmarci in Nožicah, če bi uspela namera parih posameznikov, ki so dan prej želeli predrtje nasipa preprečiti.

POPLAVA KOMENTARJEV

Vseeno je podrtje nelegalno zgrajenega nasipa močno razburila nekatere posameznike v Volčjem Potoku, ki županu Marjanu Šarcu na socialnih omrežjih očitajo, da je bil ukrep sprejet zaradi tega, da bi se zaščitilo njegovo “domačo” Šmarco, medtem ko mu za krajane Volčjega Potoka, ki se zaradi ukrepa počutijo ogrožene, ni mar.

Velika večina komentatorjev ukrep CZ podpira, župan Marjan Šarec, ki je razmere in dogajanje na terenu ves čas spremljal tudi osebno, pa tovrstne trditve in podtikanja odločno zavrača. Prvič zato, ker takšna odločitev ni v njegovi pristojnosti, temveč v pristojnosti Civilne zaščite, nenazadnje pa tudi zaradi tega, ker so neposeljena kmetijska zemljišča v Volčjem potoku tudi opredeljena kot razlivno območje.

Zadovoljen, da so se razmere uredile brez večje škode, se je na očitke odzval na Facebooku z besedami: “Boljše je na suhem komentirati, kaj ni bilo dobro narejeno, kot v vodi, česa nismo naredili. Hiše niso bile poplavljene in to je bistveno.”

 

DOLGOTRAJNO OPOZARJANJE NA NELEGALEN NASIP

Problematika spornega nasipa je stara že več kot sedem let. Nanjo sta ARSO opozarjali tako Občina Kamnik, kot tudi Občina Domžale.

Že 25. aprila 2008 so v Slamniku, glasilu Občine Domžale zapisali:

Ureditev nelegalnega nasipa
Prvi problem, na katerega želimo opozoriti, je nasip, ki ga je v letu 2007 na območju Volčjega Potoka (Občina Kamnik) ob Kamniški Bistrici domnevno nelegalno uredil lastnik bližnjih zemljišč. Z njim je zelo verjetno skušal onemogočiti razlitje Kamniške Bistrice ob povišanem vodostaju na njegova kmetijska zemljišča, na tak način pa povzročil, da se v primeru višjega vodostaja voda razlije na bližnje hiše naselja Nožice. Ko nas je KS opozorila na omenjeni problem, smo že konec leta 2007 od Ministrstva za okolje in prostor zahtevali takojšnje ukrepanje. Ker se ni zgodilo nič, smo 24. januarja s problemom osebno seznanili pristojnega ministra Janeza Podobnika, vendar je bil rezultat enak. Ker niti do 3. marca 2008 nismo prejeli nobenega odgovora na pošto, ki je bila vselej poslana priporočeno in z vso razpoložljivo dokumentacijo, smo o problemu ponovno obvestili ministra. Po tem smo v marcu dobili obvestilo, da so omenjeni problem odstopili v obravnavo inšpekcijam. 18. marca smo od pristojne inšpekcije Inšpektorata za okolje in prostor zahtevali ukrepanje, vendar do danes ni bilo odgovora.

Občina Domžale je na problematiko spornega nasipa opomnila tudi v začetku leta 2011, ko je župan Toni Dragar v “INFORMACIJA O AKTIVNOSTIH PROTI POPLAVNE VARNOSTI IN ZAŠČITI NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE” domžalski občinski svet seznanil, da:

“V preteklih letih je Občina Domžale na pobudo KS Homec-Nožice naslovila na ARSO vrsto vprašanj glede gradnje nasipov na območju Nožic, Volčjega Potoka in Homca. Od pristojne inšpekcije Inšpektorata za okolje in prostor smo zahtevali ukrepanje pred poplavno ogroženostjo območja Nožice-Homec. S strani ARSO smo dobili obvestilo, da je projektna dokumentacija za območje Kamniške Bistrice pri Nožicah in Homcu narejena. S tem bi se zavarovala struga Kamniške Bistrice. Dalje bi se očistil jez ob Volčjem Potoku in sipina na območju homškega hriba do mosta pri Homcu proti Radomljam. Sanacija nasipa od območja Šmarce v občini Kamnik proti Nožicam in Homcu bi bila lahko že narejena, vendar so problem lastniki zemljišč, ki se ne strinjajo z vsemi postopki. Tudi državna sredstva so bila že rezervirana za sanacijo nasipa okrog Volčjega Potoka, vendar s kasnejšim rebalansom Ministrstvu za okolje za te namene odvzeta, kar je pomenilo manj sredstev tudi za plan sanacije del na območju Nožic in Homca in prestavitev sanacije sipin na kasnejši čas. V prihodnosti od državnih pooblaščenih institucij pričakujemo več aktivnosti na tem območju na podlagi že narejene projektne dokumentacije.”

Na problematiko poplavne ogroženosti Šmarce in Nožic je v preteklosti nenehno opozarjala tudi Občina Kamnik, ki je slednjič le dosegla, da je ARSO v letu 2011 v naselju Šmarca ob strugi Kamniške Bistrice zaključil z izgradnjo protipoplavnega nasipa ter s tem bistveno pripomogel k poplavni varnosti, čeprav se je že  leta 2012 izkazalo, da je ukrep, tudi zaradi spornega nelegalnega in previsokega nasipa na nasprotnem bregu, še vedno nezadosten. Da ni bilo hujšega, so tudi takrat preprečili gasilci.

KRIV JE ARSO

Ne samo obe občini, tudi tamkajšnji prebivalci, ki svojo jezo  trenutno stresajo tudi na vodstvo občine, za nastale razmere krivijo predvsem pristojne inštitucije oz. ARSO, saj znajo povedati, da struga Kamniške Bistrice na tem mestu ni bila očiščena oz. izpraznjena gramoza že vsaj 40 let.

 

RAZMERE ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE UKREPANJE

K sreči se je tokrat, predvsem zaradi pravočasnega in odločnega ukrepanja gasilcev in Civilne zaščite, vse skupaj izteklo brez večjih posledic, zato si gasilci in pripadniki Civilne zaščite ter vsi, ki so pomagali pri preprečevanju posledic, zaslužijo vso pohvalo ter tudi čestitke za uspešno posredovanje.

Vseeno, pa se je potrebno zavedati, da je reka Kamniška Bistrica tokrat povzročala težave kljub temu, da se je šele približala ravni desetletnih poplav. Bistrica, ki je hkrati tudi največji slovenski hudournik, zna biti še mnogo večja in nevarnejša, zato tokratna izkušnja le še dodatno narekuje takojšnje in učinkovito ukrepanje pristojnih, kajti že ob naslednjem večjem deževju so lahko posledice mnogo hujše.

PRIKAZ POPLAVNE OGROŽENOSTI OBMOČJA

Za lažjo predstavo poplavne ogroženosti območja objavljamo še nekaj slik na katerih so prikazane različne projekcije poplavne ogroženost posameznih območji.

Že na prvi pogled je opazno, da so na strani Volčjega potoka poplavno ogrožena predvsem nenaseljena kmetijska zemljišča, medtem ko je na drugi, šmarski in nožiški strani – na poplavnem območju!!! – postavljenih  veliko število stanovanjskih in poslovnih objektov. Ob tem bi se lahko vprašali tudi o odgovornosti vseh, ki so izdajali dovoljenja za gradnjo, najbrž pa tudi vseh, ki so se odločili, da si na poplavnem območju sploh zgradijo hiše.

Vir prikaznih slik območja poplavne ogroženosti: Prostorski atlas okolja – ARSO