Prešerno praznovanje kulturnega praznika v Stranjah ali Kako preprosto je združiti kulturo, ljudski običaj in šport
Praznovanje se je začelo že v petek v OŠ Stranje, ko je dramska skupina Baretka uprizorila predstavo Prešeren je med nami v priredbi Mire Papež. V vlogi Prešerna (Tinkara Martinjak), ki stopi s spomenika, oživi in se s svojo glasbeno in pesniško navdahnjeno muzo (Izabela Rajh) sprehaja po Ljubljani. Z njim oživita tudi Urška (Monika Kočar) in njen zviti povodni mož (Neža Cimbas), ki živita v Ljubljani. Pesnik ves žalosten in osamljen ponavlja verze neuslišane ljubezni Juliji. Na Čopovi ulici se ne razveseli niti izložbe, kjer so razstavljene njegove knjige, presrečen pa objame prijatelja Matija Čopa(Liza Koncilja) , ki spet izgine kot privid. Ob ponovnem navdihu poskuša popravljati Zdravljico, a ga Urška opozori, da je ne sme, ker je 7. kitica že naša himna, kar je z doživeto recitacijo potrdil tudi devetošolec Luka.
Urška ga želi razvedriti, zato ga pelje v opero. Tam se ravno odvija oddaja Slovenija ima talent, kjer so svoje talente kot plesalci, baletniki , recitatorji in pevci pokazali številni učenci od 1. – 5. razreda. Eva Ramšak je odlično opravila vlogo voditeljice oddaje, glas je posodila tudi odmevu Julije Primic, odigrala pa je tudi nadobudnega mulca, ki se zaleti v pesnika.
Ko Žiga Gams odrecitira pesem O, Vrba, Prešeren še bolj otožen zapusti opero, kjer je bil kot žirant. Spet odide na Tromostovje, postane kip, ob njem pa muza s presunljivim glasom poje in vzdihuje O, Vrba, srečna draga vas domača.
Praznovanje pa se je nadaljevalo na pustno soboto pod geslom Na ligo po knjigo – prosto po Prešernu – tek v maskah k sv. Primožu. Kot se spodobi ob Prešernovem dnevu je tekače pozdravil sam France s svojo muzo (Tinkara in Izabela, igralki iz DS Baretka), vsi skupaj pa smo ponosno zapeli še Zdravljico.
Tekači in pohodniki , Zofka Kvedrova in vitez, pa nuna in muc so se v čudovitem sončnem dnevu po končanem teku pri cerkvici sv. Primoža posladkali s pustnimi krofi. Ob stojnici jih je spet pričakal Prešeren z muzo, ki je s prelestnim glasom zažgolela O, Vrba. In potem so se odprla srca in oživele so še druge Prešernove pesmi in verzi: Povodni mož v interpretaciji Alenke, Železna cesta s pevskim duetom Koželj, recitirala je tudi najmlajša Ajda. Vse pa so čakale knjige tako za odrasle kot otroke s posvetilom, zapisanim s kaligrafsko pisavo. Sam Prešeren si je s » tinto prste mazal« in zapisoval posvetila.
Kako je preprosto, če se volja, sloga in spoštovanje združi s kulturo, ljudskim običajem in športom v veliko zadovoljstvo sodelujočih, dokazuje KGT Papež, ki je bil organizator dogodka.
Mira Papež
