Nekoč, pred davnimi časi, sta živela dva zajčka, ki sta bila najboljša prijatelja že od rojstva. Skupaj sta se prvič kopala, skupaj so šli prvič na morje, skupaj sta pojedla prvi sladoled. Vse sta delala skupaj…
Nekega dne se je začela vojna. Hitro so spakirali in odšli. Oba zajčka je bilo zelo strah. Toni je šel v Italijo, drugi zajček pa v Avstrijo. Oba sta bila zelo žalostna, ko sta ugotovila, da ne bodo živeli v isti državi. Zajček Aldin je Toniju poslal eno zapestnico, da se ga bo za vedno spomnil. Tudi drugi zajček je poslal zapestnico, da se ga bo spomnil. Vedno sta se klicala po telefonu. Nikoli se nista pozabila.
Nekega dne je Toni našel novega prijatelja. Ime mu je bilo Adrijan. Ta dan je pozabil, da mora poklicati Aldina. Nanj se je Toni spomnil šele naslednji dan. Videl je, da ga je stokrat klical. Poklical ga je nazaj. Pogovarjala sta se in Toni je rekel: “Oprosti, ker te nisem mogel poklicati. Bil sem z novim prijateljem. “
Aldin je bil užaljen in žalosten. Malo sta se še pogovarjala in Aldin je rekel: “ Adijo, moram iti!”
Jokal je. Od tega dne dalje se nista več pogovarjala.
Nekega dne je Aldin šel nakupovat. Tam je spoznal zajčico po imenu Daria. Veliko sta se družila.
Naslednji dan so Aldinovi starši rekli, da gredo nazaj v Slovenijo. Ta dan se je poslovil od Darie in odšel.
Tonijevi starši so ugotovili, da se Aldin s starši vrača v Slovenijo. Tudi oni so se hoteli vrniti domov. Zmenili so se, da odletijo že naslednji dan. Povedali so Toniju. Bil je presenečen. Bil je tudi žalosten, ker bo moral zapustiti svojega novega prijatelja. Naslednji dan se je od Adrijana poslovil. Tesno sta se objela in Toni je odšel.
Šel je v Kamniško Bistrico, da bi se igral zunaj. Tudi Toni je šel v Kamniško Bistrico. Zagledal je Aldina. Mislil je, da je samo podoben Aldinu, potem pa je zagledal njegovo zapestnico. Rekel je: “ Aldin! To si ti! Tako vesel sem, da te vidim!”
Oba sta jokala od sreče. Tudi Adrijan se je preselil nazaj v Slovenijo, saj je tudi on zbežal, kot Toni in Aldin, pred vojno. Povedal je Toniju. Toni mu je rekel, da pride v trgovino, ki se imenuje Qulandija. Povabil je tudi Aldina, predstavil mu je Adrijana. Hitro so se spoprijateljili. Tri dni kasneje se je vrnila tudi Daria. Rekla mu je, da pride na bazen v Atlantis. Aldin je povabil Adrijana in Tonija, da bi jo spoznali. Predstavil jo je prijateljema. Takrat sta se Adrijan in Daria spogledala. V tistem trenutku sta se spomnila, da sta bila tudi ona dva najboljša prijatelja, ki sta se morala ločiti zaradi vojne. Tesno sta se objela in nikoli več se nista ločila.
Postali so najboljši prijatelji za vedno.
Konec.
Napisala: Adelisa
Pripis
Zgodba 10-letne redne obiskovalke Dnevne sobe. Čeprav pisanje večkrat ni najbolj ljuba stvar na svetu, je po eni od delavnic brez besed odbrzela v svojo sobo, in brez predaha se je tole izlilo na papir.
Zgodbe štejejo; zgodbe so pomembne. Bombardirajo, vznemirjajo, božajo, pomirjajo, gladijo. Gradijo nove svetove in ljudi.
Znova in znova, na novo. Ta je za danes. Za vas jo je napisala Adelisa.
Kartini Djalil,
Društvo Makadam Kamnik
