V Dnevnem centru za mlade gibalno ovirane osebe so imeli danes dan odprtih vrat, na katerem se je vsak izmed obiskovalcev, ki jih je prišel pogledat, lahko vsaj približno seznanil z utripom Dnevnega centra, si ogledal njihove izdelke ter tudi fotografske utrinke dogajanja v minulem letu.
Sami smo jih ujeli ravno tedaj, ko so imeli na obisku (po)potnike iz Dnevnega centra Štacjon, ki lažje hodijo naokrog, medtem ko jim vesela druščina iz Dnevnega centra za mlade gibalno ovirane osebe, zaradi invalidom nedostopne kamniške železniške postaje, kjer se Štacjon nahaja, obiska pravzaprav sploh ne morejo vrniti.
Kot so nam povedali, se pravzaprav ne morejo peljati niti z vlakom, saj nikjer ne morejo z vozičkom vstopiti na vlak, kar nas je, glede na to, da imamo v mestu že več kot 70. let tudi zavod za izobraževanje in usposabljanje invalidne mladine, kar precej začudilo. Ampak zdravi smo običajno žal takšni, da se za težave vseh tistih, ki nimajo enakih zmožnosti in sposobnosti kot jih imamo sami, dokler smo zdravi, običajno ne zmenimo kaj dosti, ali še raje, nanje vse prevečkrat pozabljamo.
Vsem vsakodnevnim težavam navkljub, pa je bilo druženje v Dnevnem centru prav zabavno in prijetno. Tudi zaradi tega, ker so nas presenetili s prav izvirnim darilom, in sicer njihovim lastnim koledarjem za prihodnje leto, ki ga krasijo fotografije, ki so jih posneli sami.
Koledar je prav lep, tako kot je bil lep in prijeten tudi naš obisk, zato bomo Dnevni center v prihodnje zagotovo še kdaj obiskali.
