Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, so se v Godiču odprla vrata prenovljene dvorane Doma krajanov. Na povabilo predsednice krajevne skupnosti, gospe Mire Potokar, so Brezjančki pripravili dobro uro trajajoč kulturni program. Rdeča nit večera se je vila okrog življenja in dela Franceta Prešerna. Komorni pevski zbor Šutna je v uvodnem delu zapel himno, v nadaljevanju pa se je na odru zvrstil jagodni izbor Prešernovih del.
Anže Burja in Teo Lužar na kitari sta zapela O, Vrba. Slavi Podbelšek Pavlič je odlično interpretirala Povodnega moža, ki so ga s svojimi vložki začinili folklorni plesalci, vrhunska mlada violončelistka Anamarija Graj ter glavna igralca Mihela Gabrovec in Teo Lužar. Anže Burja in Anka Starovasnik sta ob violinski spremljavi Izabele Graj prebrala odlomka iz Gazel in Krsta pri Savici. Pevci Komornega zbora Šutna so poleg Tam čez jizaro zapeli še Prešernovo Strunam. Svojo pozornost si je z Ankino interpretacijo prislužila tudi Turjaška Rozamunda, Mihela in Janez Burja pa sta bila več kot odlična v pesmi Železna cesta. S svojo navzočnostjo je večer požlahtnila še Vesna Potokar, ki je ob spremljavi Teove kitare poskrbela za prav čarobne občutke.
Bogat kulturni program so v smiselno celoto povezali uigrani napovedovalci, in sicer: Miša Arko, Anže Burja, Slavi Podbelšek Pavlič in Matjaž Šmauc. Da je dogodek tekel nemoteno, sta poskrbela še zanesljiva in prizadevna fanta Aco Pivk in Igor Sršen.
Večer se je zaključil v zadovoljnem in sproščenem vzdušju s pogostitvijo, ki so jo za vse navzoče pripravile godiške gospodinje.
Pa še to … Veste, včasih se s Prešernom srečava in kakšno rečeva. Skrbi naju. Skrbi naju za obstoj slovenskega jezika, kulture, narodne zavesti. Bodo najini potomci čez petdeset let še poznali slovensko besedo? Ali jo bo moč slišati le še od kakšnega vaškega posebneža v neki zakotni vasi?
Po doživetem večeru v polni godiški dvorani pa ga lahko iskreno pogledam v oči in mu rečem: »France, ne skrbi! Še nam je mar.«
Bojana Lužar
