Konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Kamnik je mimo in sveže izvoljeni župan ter občinski svetniki so tudi uradno nastopili svoj štiriletni mandat v obdobju 2014-2018. Seja se je odvila v prijaznem, skorajda prijateljskem vzdušju, kot nekakšen prvi šolski dan, oz prvo družabno srečanje nekdanjih ‘sovražnikov’ v premirju, le da novi svetniki niso imeli rumenih rutk, ampak so si nadeli kravate in ‘tamašne’ gvante.
Po pričakovanjih je prva seja, kot smo že poročali, potekala hitro in brez posebnosti, saj šlo zgolj za formalnosti v zvezi s poročilom o volitvah in potrditvijo (lastnih) mandatov, tako da so bili predlagani sklepi sprejeti soglasno, brez razprave in brez morebitnih ugovorov. Potrditvi lastne izvolitve ni ugovarjal nihče.
Volilna mrzlica je minila, strasti pa so se, tudi z mrzlim tušem v obliki volilnih rezultatov, povečini že umirile in pogasile. No, vsaj na zunaj oz. na prvi pogled, kajti pri parih posameznikih je še vedno čutiti iskro prikritega tlenja, ki se utegne v polnostrastni požar kritik in očitkov razplamteti že ob prvi priložnosti. Zaenkrat pa še, tako kot volilni poraz, zgolj tiho in boleče žge in le občasno zasika kot spletkarski jezik plamena v kakem bolj skritem gostilniškem omizju, kjer se, namesto psihoterapije, že kujejo zarote in snujejo spletke.
Vseeno; glede na (pre)močno zmago župana Marjana Šarca in njegove liste, ki ima v Občinskem svetu kar 14 svetnic in svetnikov, kolikor jih v zgodovini kamniškega parlamenta ni imela še nobena posamezna lista ali stranka, in mu za večino potrebuje zgolj en glas, mu še nedavni odkriti “sovražniki” skrušeno priznavajo absolutno premoč in ponujajo roko sodelovanja. Spričo tega med svetniki tudi ni zaznati koalicijsko-opozicijske povezovalne mrzlice, oz. le-ta ni tako izrazita, kot je bila običajno po volitvah.
Župan je, dan po seji, za podžupana že imenoval Igorja Žavbija, ki prihaja iz vrst zmagovalne liste Naprej Kamnik in bo podžupansko funkcijo opravljal profesionalno, tako da ostaja odprto le še drugo podžupansko mesto. Le-to utegne pripasti enemu izmed svetnikov stranke NSi, ki je tudi najverjetnejša ‘velika stranka’ prihodnje koalicije s katero se Šarec pogaja.
Podžupansko mesto bi bilo za NSi, ki je, kljub drugemu mestu po številu prejetih glasov, vseeno ena izmed poraženk letošnjih volitev, vsaj manjši obliž na povolilno rano. Resda so v NSi obdržali enako število svetnikov kot v prejšnjem mandatu, ampak glede na to, da so letos domala celo leto preživeli na terenu in, skorajda v slogu Jehovovih prič, nagovarjali svoje volivce, so bila njihova pričakovanja, kar priznavajo tudi sami, precej večja. Kljub temu so NSi, pod taktirko mag. Mateja Tonina, ena izmed najresnejših in tudi najzrelejših strank tokratne zasedbe, hkrati pa že dlje časa kažejo voljo in pripravljenost, da se resno lotijo tudi konkretnega dela. To priložnost bi z vstopom v koalicijo zagotovo tudi dobili, hkrati pa bi si nabrali še nekaj konkretnih operativnih izkušenj, ki jim jih morda še nekoliko primanjkuje. Obstaja le manjša bojazen, da NSi ne bo ravno najlažji koalicijski partner. Pričakovati gre, da bo občasno, iz takšnih ali drugačnih razlogov, prihajalo do trenj, vseeno pa se nadejamo, da bo NSi, če že vstopi v koalicijo, ne glede na morebitne težave in zaplete, prevzela vso odgovornost in v koaliciji vztrajala v do konca. Brez morebitnega teatralnega in hrupnega izstopa kako leto pred volitvami, kot je to v prejšnjem mandatu izvedla SDS, ki se ji preračunljiv slepilni manever ni obrestoval.
Župan Šarec bi lahko, če uspe z NSi doseči sporazum glede vseh pogojev koalicijske pogodbe, sestavil zelo široko koalicijo, ki bi se ji najbrž tvorno pridružili tudi svetniki DESUS-a, SLS, SMC, občasno pa mogoče celo svetniki z Liste Dušana Papeža, kar bi mu omogočalo razmeroma nemoteno delo ter hkrati nalagalo veliko odgovornost.
Seveda bi bilo idealno, če bi bila, poleg NSi, v veliki koaliciji tudi Lista Dušana Papeža, kar pa je bolj malo verjetno, ampak nenazadnje gre za samostojno odločitev župana, ki nosi največji del odgovornosti, zato mu pripada pravica, da se združuje s tistimi na katere se bolj zanese, oz. jim bolj zaupa. Nenazadnje se je, burnim odzivom navkljub, uspešno in po svoji presoji povezoval že na začetku prejšnjega mandata.
Opozicija vsaj za enkrat ne bo prav močna, bo pa najbrž toliko bolj glasna. Vprašanje je le kdo bo prevzel vlogo nosilca opozicije. Nekako gre pričakovati, da se bo za to vlogo ‘potegoval’ nekdanji župan Tone Smolnikar, ki pa ga Kamničani, na kar kažejo tudi volilni rezultati, ne jemljejo več prav resno. Vprašanje je tudi, če mu bodo opozicijski svetniški kolegi vlogo glasnogovornika opozicije sploh hoteli prepustiti. Tudi zaradi tega, ker je njegova javna podpora na zadnjih volitvah komu naredila več škode kot koristi in najbrž se jim morebitno tuljenje v “Smolnikarjev rog” ne bi izplačalo niti tokrat.
Kakorkoli že, prva seja je za nami in glede na to, da je dve tretjini svetnikov Občinskega sveta Občine Kamnik popolnih političnih novincev, ki si v preteklosti še niso umazali rok s politiko in političnimi intrigami, obstaja upanje, da bo v tem mandatu tudi v kamniškem Občinskem svetu prevladal zdrav razum, ki bo presegel vrtičkarske politične interese in se debate na sejah ne bodo več vrtele le okrog tega kdo ima prav, temveč predvsem o tem, kaj je prav in dobro za občino in občane.
Z dobršno mero optimizma se nadejamo najboljšega, kako se bo vse skupaj v resnici zapletalo in razpletalo, pa bo kaj kmalu pokazal čas. Najbrž že kar na naslednji seji.