Zaradi potrjenega izbruha visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri večji jati perutnine v občini Cerklje na Gorenjskem, v območje z omejitvami (zaščiteno in ogroženo območje) sodi tudi dobršen del občin Kamnik in Komenda.
Prvi izbruh visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri perutnini je bil potrjen včeraj, 24. 2. 2023. Bolezen se je pojavila v prosti reji kokoši nesnic v občini Cerklje na Gorenjskem, v kateri je približno 1000 kokoši. Državno središče za nadzor bolezni je včeraj zaradi pojava bolezni pri perutnini določilo območje z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.
Območje z omejitvami.
Zaščitno območje
Cerklje na Gorenjskem: Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Glinje, Lahovče, Poženik, Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Šmartno, Vašca, Viševca, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik;
Komenda: Breg pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Podboršt pri Komendi in Potok pri Komendi.
Ogroženo območje
Cerklje na Gorenjskem: Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Češnjevek, Dvorje, Grad, Praprotna Polica, Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Štefanja Gora, Trata pri Velesovem, Velesovo, Vrhovje
Domžale: Homec, Hudo, Kolovec, Nožice, Preserje pri Radomljah, Radomlje, Zgornje Jarše
Kamnik: Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Črna pri Kamniku, Godič, Jeranovo, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Košiše, Kregarjevo, Kršič, Laniše, Mekinje, Nevlje, Okroglo, Oševek, Podgorje, Podjelše, Potok v Črni, Rudnik pri Radomljah, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Šmarca, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zduša, Zgornje Stranje, Županje Njive
Komenda: Gmajnica, Gora pri Komendi, Komenda, Križ, Mlaka, Moste, Poslovna cona Žeje pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi
Kranj: Britof, Hrastje, Jama, Mavčiče, Praše
Medvode: Dragočajna, Hraše, Moše, Smlednik, Valburga
Mengeš: Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš, Topole
Preddvor: Kokra, Možjanca, Potoče, Tupaliče
Šenčur: Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo, Žerjavka
Vodice: Bukovica pri Vodicah, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje pri Vodicah, Repnje, Selo pri Vodicah, Skaručna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, Zapoge
Ukrepi, ki veljajo na območju z omejitvami
Povzetek ukrepov, ki veljajo na območju z omejitvami
- izvajalci dejavnosti morajo nemudoma prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri pticah (perutnina in ptice v ujetništvu), vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živali, spremembah v proizvodnji (zmanjšana poraba vode in krme, padec nesnosti, razbarvanje jajčne lupine), veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu Uprave;
- ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
- postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s perutnino oziroma uporaba zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
- prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;
- prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu s četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
- prevozna sredstva za prevoz ptic in njihovih proizvodov, ki izvirajo z območij z omejitvami, morajo biti razkužena,
- vsako vzorčenje v objektih s pticami, ki ni namenjeno potrditvi ali izključitvi prisotnosti AI, mora predhodno odobriti pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
- prepoved zbiranja ptic – sejmov, razstav, tržnic in drugih zbiranj;
- prepoved obnove populacije pernate divjadi;
- prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;
- vodenje evidenc v obratu o:
-
- vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata
- pticah na gospodarstvu – št. in vrsta živali, št. in datum pogina; druge spremembe pri živalih (obolevnost, zmanjšana proizvodnja,…).
Ukrepi za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino
Zaradi primerov HPAI pri prostoživečih pticah ter situacije pri perutnini in pticah v ujetništvu se na celotnem območju Slovenije odredijo ukrepi za zmanjšanje tveganja za vnos HPAI v reje perutnine, in sicer:
- gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu;
- vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam;
- prepoved krmljenja prostoživečih vodnih ptic;
- omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,…);
- pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
- omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas in upoštevanje priporočil iz prejšnjih točk za imetnike perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali;
- prepoved odlova in označevanja prostoživečih vodnih ptic, ujed in sov na območjih, kjer je bila potrjena HPAI;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, ujed in sov na ostalih območjih;
- prepoved prireditev, sejmov, razstav oziroma drugih zbiranj ptic.
Zemljevid Slovenije s primeri izbruha aviarne influence.
Biovarnostni ukrepi za lovce in ornitologe
Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.
Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:
- uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
- namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
- čiščenje in razkuževanje obutve.
Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.
Med boleznimi je najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne ptice.
-
Pogin ptic pevk
Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (na primer sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:
- uporabite rokavice za enkratno uporabo,
- vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
- vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
- roke si po končanem postopku dobro operete z milom.
-
Pogin vodnih ptic ali ujed
Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (na primer raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove), obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).
-
Množičen pogin ptic
V primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje), takoj obvestite Center za obveščanje (112) ali Veterinarsko-higiensko službo (seznam telefonskih številk).
Vir: Vlada RS
Povezava: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/
